Usodo življenj na Kemijskem inštitutu prej kot maščevanje krojila izdelava kokaina ali bojnih strupov?

POSLUŠAJ ČLANEK
Sodnik ljubljanskega okrožnega sodišča Zvezdan Radonjić je na 179 straneh utemeljil, zakaj je sodni senat Milka Noviča soglasno oprostil umora direktorja Kemijskega inštituta Janka Jamnika.

Sodni senat meni, da je imel Novič v primerjavi z vsemi drugimi, ki so bili tako ali drugače jezni na Jamnika in so bili v času njegovega vodenja Kemijskega inštituta odpuščeni, najmanjši motiv vzeti življenje Jamniku.

Drugi motivi so namreč povezani s sumljivimi posli, ki so se vršili v enem od laboratorijev in bi, glede na zasežene snovi, lahko bili v povezavi s kokainom ali bojnimi strupi, se da razbrati iz sodbe. 

Tako Direktor Jamnik kot Janez Plavec sta ravnala v smeri, da se sumljivosti odpravijo in da se zaradi številnih nepravilnosti iz Kemijskega inštituta odpusti libanonskega kemika Michela Stephana. 

Slednji je bil maja letos zaradi napeljevanja k uboju Janeza Plavca na prvi stopnji obsojen na 8 pet zapora. 

"Možnost, da primera ne bi bila povezana, da ne bi kazala na iste storilce in isto ozadje, praktično ni," med drugim sodnik Radonjić zapiše v obsežni sodbi.

Da motivi za umor Janka Jamnika niso povezani z izgubo službe Milka Noviča, kateremu je Jamnik odpoved podpisal že pet let pred umorom, temveč najbrž s tako imenovanim "mešanjem betona" na Kemijskem inštitutu, se je na ulici govorilo že v času prvega sojenja Noviču. O poslih s kemikalijami pa je, po aretaciji Michela Stephana, o kateri smo prvi v Sloveniji pisali na Domovini, decembra 2017 poročala tudi POP TV.

In prav o sumljivem početju v enem od laboratorijev je v obrazložitvi sodbe mnogo napisanega, s številnimi citati prič in podrobnostmi, tudi iz procesa sojenja Michelu Stephanu za napeljevanje k uboju Janeza Plavca.

Alen Kraljevič, priča, ki je bil s Stephanom skupaj v priporu: “V pogovorih mi je tudi povedal, da je v Slovenijo prišel zaradi tega, ker bi tukaj lažje počel svoje stvari, kot je recimo izdelovanje 95 % sintetičnega kokaina. V Franciji je kupoval sestavine iz fosforjeve enote, ki pa se uporabljajo za izdelavo kemičnega strupa VX. En liter te sestave naj bi na Bližnjem vzhodu stalo malo, pobije pa lahko do 50.000 ljudi."

Uslužbenec Kemijskega inštituta M. S., priča: "… Ko sem opravljal popis njihovih kemikalij, sem v kleti našel sod z 20-30 kg kalijevega cianida, splošni javnosti bolj znanega kot strup ciankalij. 1 g tega strupa je smrtna doza. Še bolj zastrašujoče je bilo odkritje velikih količin fosforjevih spojin, ki se uporabljajo za sintezo katalizatorjev in bojne strupe. Opravili smo izračun, da je bilo teh spojin v tolikšni količini, da bi z njim bilo mogoče izdelati strup v taki količini, da bi bilo mogoče uničiti mesto v velikosti 4-5 Ljubljan. To je bilo več različnih spojin po 100 gramov.


Uslužbenec Kemijskega inštituta Janez Plavec, priča: "Že 5 dni po prevzemu vodenja sem dobil obisk inšpekcije, ki je izdala nalog, da je potrebno laboratorij zapreti. V laboratoriju so našli veliko nekih kemikalij, v sodih po 20-25 l, gre za razna topila, katera se tam ne bi smela nahajati."


Pod črto vsega dokaznega gradiva  sodnik Radonjić zapiše, da je mogoče razbrati, "da je razlog likvidacije Plavca enak kot razlog likvidacije Jamnika, torej ustavitev nekega projekta, ki je glede na zaseženo v laboratoriju leta 2010 lahko v povezavi s kokainom ali bojnimi strupi. Michelu je zaradi dejavnosti Plavca in Jamnika nastala škoda 70.000 evrov, kar je kot kaže moral povrniti kupcem v tujini.

Kemik Michel Stephan je imel doma tudi več pištol in dušilcev. V obeh primerih, napeljevanja k umoru Plavca in umor Jamnika, je bilo uporabljeno strelivo enake vrste, uporabljeno je bilo predelano orožje majhnega kalibra. Jamnik je bil ustreljen od zadaj v glavo, tak način likvidacije naj bi bil Stephan Aliju R. naročil tudi za Plavca.

Radonjić: dokazano je, da Novič ni storilec


"Ne samo, da ni dovolj dokazov, da je Milko Novič kriv, ampak je popolnoma dokazano, da Milko Novič ni storilec," je sodnik Radonjić dejal že ob izreku sodbe.

Po prepričanju sodnega senata ima v času streljanja na Jamnika Milko Novič "nesporen alibi". Rekonstrukcija je namreč pokazala, da v času, ki ga je imel na voljo, ni mogel priti na kraj umora, saj bi mu to moralo v šestih minutah, realno pa bi jih potreboval 14 do 15. Prav tako iz posnetkov nadzornih kamer ni mogoče sklepati, ali je storilec, ki je streljal na Jamnika, kolesar, voznik avtomobila, motorja ali pešec. Pregled prometa njegovega mobilnega telefona po baznih postajah Noviča ne povezuje s krajem dejanja. Delci smodnika na rokah pa so nanešeni iz žepov jakne, ki jo je Novič uporabljal na strelišču in po prepričanju nemških sodnih izvedencev niso enaki kot tisti iz tulca, najdenega na mestu umora.

"Učinek kombinirane verjetnosti torej pokaže, da je skupen učinek celotne dokazne verige manj kot 10 %, neadekvaten za sprejemanje dokaznih zaključkov narave in dubio pro reo. V skladu z dokaznimi standardi, zamejenimi po prepričljivih razlogih vrhovnih sodnikov, je nujno izreči oprostilno sodbo,“ še med drugim zapiše Zvezdan Radonjić.

Tožilka Barbara Žgajner se je sicer na prvostopenjsko sodbo pritožila, tako da sojenje Milku Noviču še ni končano, prav tako pa tudi ne libanoncu Michelu Stephanu

KOMENTAR: Uredništvo
Se bodo organi pregona zdaj začeli ukvarjati z bistvom kriminalnega dogajanja na Kemijskem inštitutu?
Obsodba Milka Noviča na prvi in drugi stopnji, razveljavitev sodbe s strani Vrhovnega sodišča in oprostilna sodba na prvi stopnji ponovnega sojenja, pa še prvostopenjska obsodba libanonskega kemika Stephana - vse to + pogumen in pokončen sodnik, je bilo potrebno, da se mozaik motivov kriminalnega dogajanja okrog Kemijskega inštituta začenja sestavljati v smiselno celoto. In ta vse bolj nakazuje, da pomembnih ljudi na Kemijskem inštitutu niso ubijali ali napeljevali k uboju zgolj iz maščevanja, ker so jim odvzeli službo. V Radonjićevi obrazložitvi sodbe je jasno vidna neprekinjena sled velikega biznisa s sumljivimi kemikalijami, ki je nekaterim očitno prinašala ogromne zaslužke. O vsem tem pri prvem sojenju Milku Noviču ni bilo ne duha ne sluha, on naj bi pač ubijal iz maščevanja, ker ga je pet let pred tem Jamnik odpustil. Medtem ko se na inštitutu ni dogajalo nič takega, aretacija še enega odpuščenega uslužbenca, libanonskega kemika in nekdanjega specialca, pa s prvim umorom naj ne bi imela zveze. Tako so nas ves čas prepričevali. Zdaj je na pladnju vprašanje, le kakšen je bil motiv za odvračanje od vsega tega, kar je v obrazložitvi sodbe spisal sodnik Radonjić. So zadaj res posli, povezani z nekdanjo UDBO in se zato o tem ni smelo govoriti? “Kemijski inštituti v bivši Jugoslaviji so vedno pomagali UDBI, da je tam nabavljala tako imenovani “beton”, s katerim je razpečevala drogo: mešala heroin in še raje kokain, da je pridobila bistveno večje količine in na ta način zaslužila,” je v oddaji VV Faktor decembra 2017 dejal zgodovinar in publicist Tino Mamić. Se je ta praksa v enem delu zavlekla tudi globoko v obdobje samostojne države?! Zdaj je, po letih sodne kalvarije Milka Noviča, skrajni čas, da se organi pregona usmerijo na bistvene dileme kriminalnih ozadij na Kemijskem inštitutu, ki jih v obrazložitvi sodbe tako nazorno predstavlja Radonjić. Tu ne gre samo za življenjske usode vpletenih, temveč tudi za pravico javnosti, da izve, kaj se v resnici dogaja na državnem inštitutu, na uslužbence katerega smo zaradi visoke strokovnosti in znanstvenih prebojev lahko pogosto ponosni. Ter da se z usedlinami kriminalnih praks nekdanjega sistema, če so po naših inštitutih še vedno prisotni, počisti enkrat za zmeraj.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike