Ursula von der Leyen dobila dovolj glasov za predsednico Evropske komisije. Kako ji je uspelo?

Blaž Čermelj
5

Embed from Getty Images

Evropsko komisijo bo v prihodnjem mandatu vodila Ursula von der Leyen. Tako so v tajnem glasovanju odločili evropski poslanci, ki so Nemko potrdili s 383 glasovi, za potrditev na položaj pa je potrebovala 374 glasov.

Von der Leynova bo tako prva predsednica Evropske komisije v njeni zgodovini, po njenih napovedih se bo to poznalo tudi na sestavi Evropske komisije, ta naj bi bila v prihodnjem mandatu spolno uravnotežena.

Izvolitev der Leynove ni presenečenje, čeprav so se pred glasovanjem pojavljale govorice o tem, da nima zagotovljene podpore. A gotovo jo lahko skrbi dejstvo, da je prejela le skromno večino glasov. Vladanje v naslednjem mandatu bo težavno.

Pred glasovanjem se je šušljalo o tem, da ji večinska podpora nikakor ni zagotovljena. A dejstva za nasprotnike so bila neizprosna. Jasno je bilo, da tudi v primeru njene neizvolitve ne bo bistveno drugače. Predsedniško mesto bi glede na rezultate volitev kljub polomu sistema spitzenkandidatov moralo pripasti Evropski ljudski stranki. Preostale stranke, zlasti Socialisti, demokrati in Liberalci pa naj bi zasedli preostale, nekoliko manj pomembne pozicije, kot so mesto predsednika Evropskega parlamenta. Ob tem pa ni bilo prav nobenih zagotovil, da bi lahko v preostalih poslanskih skupinah v primeru drugega kandidata iztržili kaj več.

Cena za podporo sicer ne bo nizka. Jasno je, da je prihodnja predsednica Evropske komisije v zameno za podporo pripravljena dati mnogo več obljub kot njen predhodnik. Evropska ljudska stranka je namreč, tako kot  skupina Socialistov in demokratov, v tem mandatu precej šibkejša, zato bo v prihodnje pri glasovanjih nujna podpora Liberalcev in Zelenih. Ti bodo zato v naslednjem mandatu lahko uveljavili marsikatero od svojih predvolilnih obljub.

Slovenski glasovi: 6:2

Kandidatka iz vrst Evropske ljudske stranke je slovenske evropske poslance večinoma prepričala. Glasovanje je bilo tajno, a po besedah poslancev so za Ursulo von der Leyen glasovali vsi poslanci iz vrst Evropske ljudske stranke (Zver, Tomc, Bogovič in Novak) in iz vrst Liberalcev (Joveva in Grošelj), kar je v skladu z napovedmi vodstev poslanskih skupin.

Glas proti pa sta že pred glasovanjem napovedala poslanca iz vrst Socialistov in demokratov, Tanja Fajon in Milan Brglez. Njun glas proti ni presenetljiv, saj je njuna poslanska skupina glede tega razdeljena.

Svojo nepodporo so sicer napovedali tudi v številnih manjših poslanskih skupinah, zlasti v tistih na skrajno desni ali skrajno levi strani političnega spektra. Toda zanje se von der Leynova ni zmenila preveč, saj je Nemcu Jörgu Meuthenu iz vrst radikalno desne Identitete in demokracije, ki ji je očital nedoraslost položaju, mirno zabrusila, da se je celo oddahnila, ker od njega ne bo dobila glasu.

Iskanje konsenza na sredini

Pravi izziv za van der Leynovo je pred glasovanjem bil le ta, kako najti glasove na sredini. Cena za to je bila precejšnja saj je med svojo prestavitvijo podala tudi precej obljub, ki jih volivci Evropske ljudske stranke ne zahtevajo. Zlasti so pomenljive njene obljube o spolni uravnoteženosti komisije, o skupni evropski socialni politiki ter o ukrepih za bolj zeleno evropsko gospodarstvo, kar se zna kratkoročno zelo kmalu uresničiti v obliki dražjih letalskih prevozov.

S temi obljubami je nedvomno prepričala tudi nekatere poslance iz vrst Socialistov in Zelenih, ki ji drugače zagotovo ne bi podali svoje podpore.

Sicer pa je bodoča predsednica Evropske komisije nedvomno zavezana socialnemu tržnemu gospodarstvu, ki bo temeljilo na manjših in srednjih podjetjih ter bo uspelo omejiti moč velikih multinacionalk.

Zagovarja pa tudi drastično povečanje sredstev za program Erasmus+ in mehkejši pristop pri politiki priseljevanja.

Kandidatka kompromisa

Če sklepamo po prvih dejanjih novega sklica evropskega parlamenta, je nekaj gotovo. Njegove odločitve v prihodnjem mandatu bodo v skladu z napovedmi analitikov bistveno bolj nepredvidljive kot v prejšnjem. Razlog tiči v njegovi večji razklanosti in razpršenosti. Evropska ljudska stranka je evropskemu parlamentu številne mandate prinašala politično stabilnost. Še vedno je najmočnejša stranka, a njena moč ni več takšna kot nekoč. Zato mora za uveljavljanje svojih idej vse bolj sodelovati s koalicijskimi partnerji.

Ursula van der Leyen je bila lahko izvoljena le v primeru, da je sprejela nekatere ključne ideje Socialistov, Liberalcev in Zelenih. Najverjetneje so danes zato vsi relativno zadovoljni. A kaj bo takšen skupek kompromisnih rešitev, ki vse bolj spominja na mineštro, kot na resno politično strategijo prinesel, lahko samo ugibamo.

Zaradi potrditve kandidatke resne politične krize v EU v kratkem skoraj zagotovo ne bo. Zna pa takšno iskanje kompromisnih rešitev, kot jih je danes izpostavila bodoča predsednica EK Ursula von der Leyen, v nadaljevanju njenega mandata prinesti sicer blažjo, a dolgoročno bistveno bolj nevarno identitetno krizo.

Kajti cena njene izvolitve je v tem, da bo morala Evropska komisija pogosto med sabo usklajevati politično popolnoma nezdružljive ukrepe. Zato velja previdnost, kljub današnjim pozitivnim novicam EU v prihodnje najverjetneje čakajo težke preizkušnje.

Poglobljeni komentar volitev nove predsednice Evropske komisije in kaj to pomeni za prihodnja kadrovanja ter dogajanja, za jutranji članek pripravlja Martin Nahtigal.

Nekaj dnevnih utrnikov razprave s Twitterja:

 

5 KOMENTARJI

  1. Dobili smo Urško.
    Za njeno izvolitvev sta dve značilnosti.
    Prva opazna je ta, da nima trdniega stališča pri programu, ki bi ga naj ursničila.
    V prvem nastopu je predstavila svoj program. Po odločnih kritikah pa je tik pred izvlitvijo program temeljito dopolnila in predstavila spisek želja. Ali bodo želje uresničljive, ali ne, je vprašanje, kaže pa na njen karakter. Je uklonljiva in ambicizna. Za visok položaj je prioravljena prodati sebe.
    Kruta ugotovitev, ampak tako je.
    Druga značilnos njene izvolitve pa je nasprotovanje opozicije, ne glede na ponudbo. To spominja na domačo politično sceno, ko koalicija zvarača vse, kar ponudi opozicija zato, ker opozicija pač ne sme imeti besede.
    Takšen parlamentarizem je škodlijv.
    Ko je gospa Ursula von der Leyen temeljito korigirala program in ga prilagodila skrajni levici, ki očitno v parlamentu še nima večine, levica še ni zadovoljna. Ni sicer več kritizirala ponujenega programa, se je pa spotaknila ob politično kupčkanje, ki je gosspo naplavilo na položaj in opustilo načelo spitzenkandidata.
    Iz takšnega obnašanja levice vidimo, da boluje za istim sindromom, kot domača slovenska.
    Ne glede na to kar ji ponudiš, nasprotuje, saj je ustrezno le to, kar sama predlaga, ali počne.
    Mar ni to zelo podobno stališču domače levice pri finaciranju osnovošolskih programov?
    Pri tem sta sodelovala dva slovenska poslanca; tovarišica Fajon in Tovariš Brglez.
    Za konec pa se vseeno lahko oddahnemo, saj so volitve jasno pokazale, kaj bi bilo, če bi poslanci izvolili socialista Frančeka.

  2. “Kako lepo, da je nova predsednica Evropske komisije oseba, za katero pred volitvami skoraj nihče ni slišal. Res lepo. Res demokratično. Ampak dajmo se delat, da je vse OK”, pravi Sašo Ornik.

    Ne moremo se delati, da je vse OK, ker ne bo nič OK.

    Le alkoholnega išiaza ne bo.

    Že trapast predlog, da naj države za vsako komisarsko mesto predlagajo po dva kandidata, moškega in žensko, ne obeta nič dobrega, razen nekakšnega čudnega čudaštva spolnih kvot, ki same po sebi ne prinašajo nič dobrega.

  3. Glede spolnih kvot, napovedanih 50:50, pa bodo težave. Zdaj imamo baje že 57 spolov. Potrebno bo vsaj 57 komisarjev. Le kje bo našla kakšno brkato in bradato žensko? Sicer pa, zahodna Evropa gre tako ali tako cugrunt.

  4. Verjetno je bil to edini možni “kompromis”
    Uboga Evropa, šla bo po poti Slovenije.
    Medtem, ko se desnica krega (Madžarsko in Poljsko – desni odrinili), se povzpe LEVICA.

    Sedaj bo tako, da ima vajeti DESNICA, ki bo izpolnjevala program levice.

    To me spominja na anekdoto, ko so sinovi dejali očetu: “Oče, ja vi ste gospodar, toda ukazovali pa bomo mi”.
    Tako je s Šarčevo vlado, ki jo vodi nevladna LEVICA. In ta recept se je sedaj udejanjil tudi v EU.

  5. Volitve predsednika Komisije EU so še en dokaz,da EU postaja velik drag cirkus. Cirkus pa je naravni prostor in klima levičarjev. Obetajo se nam “cirkuške predstave” s ciljem spremeniti EU v mešanico evropskih narodov,arabskih in afriških ljudstev ter s prevlado islama.
    Nova predsednica Leynova je lepo napovedala vmesno obdobje v katerem bo naredila vse za uveljavitev ženskih kvot (za vsako ceno),šla se bo “okoljsko vojno”, uporabila bo vladavino prava,kar v bistvu pomeni vladati s pravom ( vprašanje je, kdo bo v resnici vladal,čeprav se odgovor ve!), zaposlovanje – sociala ? (migranti,mar ne ?,kaj pa “evropska raja” ?),poskrbela bo za EU-birokracijo.
    Vsa ta “prerivanja” spominjajo na svoj “način” na zadnje stoletje Zahodnega rimskega cesarstva.Zanimivo je brati podrobnejšo zgodovino tistega časa in primerjati z dogajanji danes v EU. Seveda vse “smiselno” in “primerno časom dogajanja”.
    Dovolj nevtralen človek današnjega časa,ki si upa “spustiti” v takšen “zgodovinski vrtiljak”,bo zagotovo presenečen!

Komentiraj

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime