Uredba o STA za davkoplačevalski denar omogoča tudi prosto dostopne vsebine. Nasprotniki vlade odločno proti

Uredništvo
4

Vlada je pripravila osnutek uredbe o opravljanju javne službe STA. Bistvena novost je, da bi STA v okviru državno plačane javne službe objavljala povzetke novic v slovenskem jeziku, ki bi bili jasno ločeni od celotnih novic, ki jih agencija prodaja medijskim in drugim naročnikom, in brezplačno dostopni vsem pod enakimi pogoji.

Osnutek določa tudi financiranje javne službe STA, ki se po uredbi v primeru, če pogodba za leto 2021 ni sklenjena, plačuje tudi v skladu z uredbo. Določa tudi obvezno trimesečno poročanje Ukomu o izvajanju letnega poslovnega načrta. Posega pa tudi v opravljanje tržne dejavnosti.

Po mnenju STA, Društvu novinarjev Slovenije in Sindikata novinarjev Slovenije želi vlada z uredbo zabiti še zadnji žebelj v krsto pred 30-letnico tiskovne agencije, uredba pa je po njihovem mnenju celo neustavna, ker naj bi posegala v avtonomno delovanje STA ter skušala obvoziti denar, zagotovljen z členom, “vrinjenim” v PKP7 paket. 

Pogledali smo, kaj je v sami uredbi zmotilo omenjene, da so se odzvali na tak način. Gre za vse večji nadzor ali le za določitev sivih con?

Uredba se nanaša na 4., 6. in 20. člen Zakona o STA. Vse stvari sprejet v uredbi smo razdelili v tri točke.

Povzetki novic jasno ločeni od celotnih novic, ki so namenjeni trženju

STA bo morala glede na osnutek vladne uredbe po novem na spletni strani pregledno objavljati povzetke novic v slovenskem jeziku, tako da so ti jasno ločeni od celotnih novic, ki jih agencija prodaja medijskim in drugim naročnikom, in brezplačno dostopni vsem pod enakimi pogoji. Enako velja tudi za prevode povzetkov novic v angleškem jeziku, besedila radijskih novic, avtorsko zaščitene fotografije o najpomembnejših dogodkih in za vsebine o delovanju manjšin.

Nasprotniki uredbe menijo, da zakon o STA agenciji ne nalagala dolžnosti, da morajo biti posamezne informacije jasno ločene od drugih ali pa celo, da morajo biti objavljene v posebni rubriki na spletni strani.

Izvajanje tržne dejavnosti, ki niso v konfliktu interesov

STA bo glede na osnutek uredbe po novem lahko izvajala le takšne tržne storitve, ki niso v konfliktu interesov s splošno sprejetimi strokovnimi standardi za uresničevanje načel resničnosti, točnosti, objektivnosti, neodvisnosti, nepristranskosti in javne odgovornosti pri opravljanju storitev javne službe STA.  Uredba naj bi bila po mnenju nasprotnikov sporna zato, ker določa, da ureja opravljanje javne službe, nato pa poseže na področje tržnih storitev. To, da določa česa STA ne sme izvajati pa naj bi bilo sporno, ker ni jasno opredeljeno kaj naj bi bilo prepovedano.

Poročanje Ukom-u na tri mesece

STA bo morala po vladni uredbi trimesečno poročati UKOM-u o izvajanju poslovnega načrta STA. V letni pogodbi določena letna višina nadomestila za javno službo bo ta izplačeval mesečno, glede na opravljen obseg storitev javne službe v preteklem mesecu. Če letna pogodba za leto 2021 ni sklenjena, se bodo storitve javne službe plačevale v skladu s 66. členom PKP7, zakona o STA in uredbo, v uredbi določa vlada.

Nasprotnike skrbi povečan nadzor Ukoma in njegovega direktorja nad neodvisnim javnim medijem, uredba pa naj bi omogočila tudi nadaljevanje izsiljevanja in izvajanja pritiska na STA. Po mnenju nasprotnikov sedmi protikoronski zakon tudi ne dopušča uvajanja in določanja novih oziroma dodatnih pogojev. To naj bi privedlo do nove neustavnosti, ki jo vladi očitajo že pri tem, ko se ne drži člena iz PKP7.

Spremenjeno nadomestilo za opravljanje storitev javne službe

Uredba tudi določa način določanja zneska za nadomestilo za opravljanje storitev javne službe. Določi se tako, da se posamezno poslovno leto določi v višini neto stroškov, ki nastanejo pri opravljanju storitev javne službe STA. Neto stroški se izračunajo kot razlika med celotnimi stroški, potrebnimi za opravljanje javne službe, in prihodki, ki so jih ustvarile storitve javne službe, ter presežki iz tržne dejavnosti STA.

Ob tem se med prihodke javne službe vključijo tudi dotacije ali druga namenska sredstva, ki jih STA pridobi neposredno ali posredno za financiranje razvoja svojega poslovanja iz državnih, lokalnih ali drugih javnih virov. Hkrati pa osnutek določa, da se nadomestila izplačujejo mesečno glede na opravljen obseg storitev javne službe v preteklem mesecu.

Naredili bodo vse, da ostane kot je
Ključna sprememba v vladnem predlogu uredbe o STA je, da za davkoplačevalsko financiranje opravljanja javne službe državljani dobijo vsaj del vsebin – kratke povzetke novic – v prostem dostopu, torej ne za dodatno plačilo.

Ker trenutno STA od države pobere denar za izvajanje javne službe (pripravo novic in drugih člankov za obveščanje o dogajanju v državi in izven nje), hkrati pa to še enkrat proda na tržišču kot zaprte medijske vsebine. Gre seveda za udobno pozicijo, kjer dvakrat pokasirajo za isto stvar in temu se noben direktor ne bi odrekel, sploh pa ne Veselinović.

A razprava okrog uredbe seveda spet ni vsebinska, temveč se zamegljuje že z znanimi floskulami o “poseganju v avtonomnost in neodvisnost” Slovenske tiskovne agencije. Povedan odrugače, sporočilo je: vlada, daj denar, drugo pa te naj ne briga.

Zato je pomembno, da koalicijska stran pri uredbi vztraja, ne glede na protiukrepe, ki bodo nedvomno siloviti. Vlada je pač tokrat prišla z rešitvijo, ki jo v mnogih pogledih lahko vidimo kot kompromisno, ki lahko preseka trenutni gordijski vozel blokade STA. A kot vidimo, bodo na drugi strani na okopih vztrajali do konca.

4 KOMENTARJI

  1. Sveti Jezus, to smo čakali, to je to. Moj poklon najboljši Vladi RS doslej. Tako se dela. Seveda bodo noreli, ni jim všeč, da bi s tržnimi vsebinami sami pokrivali potrošnjo, ne pa vse davkoplačevalci, ni jim všeč, da bi se pri tistem, kar ni v obveznem delu, jasno videlo, za koga pišejo in kdo kupuje. Ja ljubčki, to je transparentnost, ki je v demokratičnih državah običajna in standard, le pri nas se je otepajo in meglo prodajajo s prodajanjem še večje megle. Vlada, vztrajati pri tej uredbi, z vsemi sredstvi. Milo naprošamo davkoplačevalci. Potem pa s primernim modelom urediti še politični del vsebin RTV Slovenija. Če že plačujemo, hočemo vedeti, kako se troši denar, kam gredo presežki, kdo ima korist od javne službe. Naj norijo, kolikor želijo, pri sprejetju te Uredbe – in ustrezne zakonske podlage – Vlada preprosto NE SME popustiti.

  2. Če vlada sama odkrito priznava, da STA očita pristransko poročanje in ji zato noče plačati dogovorjenega zneska potem nova uredba z opredeljenim plačevanjem na obroke lahko predstavlja le to kar trdijo STA to je finančni pritisk na objektivno poročanje. Jasno je da je za vlado objektivno le tisto poročanje, ki hvali vlado. Torej !
    Zunanjem opazovalcu postaja vse bolj jasno, da se vlada trudi prvenstveno če ne celo zgolj zamenjati eno skupino vladajoče elite (leve) z drugo (desno) in ne spreminjati sistema v smeri, ki bi onemogočal tovrstne anomalije vsem političnim opcijam. anomalij pa se je v Sloveniji res da pod vladavino levice nabralo toliko, da prav kriči po potrebnih spremembah ampak ne zgolj političnih elit in prisklednikov temveč sistema kot takega, ki te anomalije očitno legalizira in celo omogoča pravno zaščito.

    • Peter, če bi prebrali članek, sta problematični dve stvari.
      Kot prvo STA dobi denar od države in za iste storitve potem računa še podjetjem. Torej gre za temeljno vprašanje poslovanja in zakaj moramo davkoplačevalci plačevati STA, če že tako živi na račun plačanih storitev. Naj se odločijo ali bodo javna institucija ali privatna. Oni se pa enkrat zgovarjajo da so javna institucija, ki deluje na principu javne. Tega naša zakonodaja ne predvideva. Pomeni, da delujejo na nezakonit način. O tem je v preteklosti že tudi poročalo raćunsko sodišče ampka to zdaj ni važno, ko se gre za napade na JJ.
      Kot drugo pa STA pomeni insttitucijo, ki po vsebini ne komentira posameznih dogodkov ampak pripravlja glavne povuetke in številke. Pomeni, da morajo biti informacije verodostojne in čim bolj objektivne. Komentarje potem pišejo drugi mediji, ki osnovne informacije najprej pridobijo pri STA. STA je pa v zadnjem času začela pisati tudi komentarje, informacije niso objektivne in delujejo že takoj pristranske, da ne govorim o tem, da so začeli objavljati celo intervjuje. Pomeni, da so prešli popolnoma v sfero dnevnih medijev. To je pa nesprejemljivo iz dveh razlogov. Kot prvo imajo potem prednost pred ostalimi mediji, saj imajo ekskluzivo za prve informacije, ki jih potem lahko hitreje izkoristijo, preden jih prodajo drugim medijem. Kot drugo so pa plačani iz javnega denarja za osnovno delovanje, ki pa ga izkoriščajo tudi za običajne medijske prispevke s komentarji. Javni denar je vedno zakonsko namenjen za točno določene stvari. Recimo v zdravstvu v okviru zavarovanja lahko bolniku nudijo storitev 1. Če bi bolnica začela ponujati storitev 2, bi zavarovalnica zavrnila financiranje. Tako je naredila tudi vlada. Za komercialni del vam ne bomo več namenjali javnega denarja, prav tako pa tudi ne za klasične medijske vsebine s komentarji.
      Zadeve so zelo jasne vendar se v javnosti zamegljujejo. Namenoma. ker je za levičarje to še en medij, ki jim drži štango. So pa to sami zakonsko naredili pod vlado Marjana Šarca, ki sami veste, da je javno pozival državne ustanove, v katerih medijih naj ne oglašujejo. V ozadju so pa vzpostavljali medijski kartel.
      Je pa tukaj v ozadju še kriminalno gospodarjenje, ki ga hočejo zakriti in je še dodaten problem poslovanja STA. STA je v preteklsoti dajal celo kredite ali druga sredstva določenim prijateljskim medijem (npr. Dnevnik). Stvari so kompenzirali z reklamiranjem STA pri čemer so zneski in vrnjene storitve nesorazmerne. Poleg finančnega oškodovanja je sporno tudi reklamiranje STA. Namreč so edini na trgu, financira jih država in računajo drugim naročnikom. le zakaj potem potrebujejo reklamo, če so monopolisti. In to reklamo na celotni strani posameznih časopisov. Takih reklam ne vidimp za običajna podjetja, ki potrebujejo reklamiranje za prodajo (npr. Merkator, Spar, Union, Laško, Krka, ….). Torej kako upravičiti takšne poslovne poteze.

      In to bi rada uredila sedanja vlada. Ker STA že v osnovi ni namenjena političnemu poročanju ampak osnovnim informacijam, ki jih potem prodaja medijem, ki pa kasneje politično poročajo.

  3. Iz zgodovine ustanavljanja tiskovne agencije STA je zelo pomenljiv podatek, da noben slovenski medij (ne javni, kot je RTVS, in ne zasebni, kot so Delo, Dnevnik, Večer) pred tremi desetletji ni pokazal nikakršnega poslovnega interesa, da bi prevzel soustanoviteljsko vlogo in postal solastnik ter so-upravljalec morebitne skupne javne tiskovne agencije.
    Tudi danes, tri desetletja pozneje, ni med “osrednjimi” medijskimi hišami (RTVS, POP TV, Delo, Dnevnik, Večer, …) nobene, ki bi bila javno pripravljena prevzeti so-lastništvo morebitne skupne javne tiskovne agencije.
    Ali to pomeni, da prvi in najbolj strokovno posvečeni medijski uporabniki ter posredniki in so-kreatorji medijskega trga ne zaupajo in ne verjamejo aktualnemu poslovnemu vodstvu, nadzornemu organu, uredništvu in kolektivu državne agencije STA?
    Ali to pomeni, da si omenjeni “osrednji” mediji zlahka predstavljajo kakovostno in ažurno lastno dejavnost tudi brez sprotnih specializiranih servisnih uslug domače tiskovne agencije?
    Ali pa se nemara lastniki, poslovni šefi in uredniki omenjenih “osrednjih” medijev le želijo še naprej neodgovorno in “parazitsko šlepati” na račun davkoplačevalcev in na račun razmeroma slabo plačanih novinarskih kolegov in prekarcev v državni agenciji STA?
    Ves aktualni cirkus na državni agenciji STA in okoli nje postavlja pod vprašaj ne le status in objektivni družbeni pomen državne agencije STA, ampak tudi njeno vrednost in ceno za večino medijev ter tudi za večino njihovih uporabnikov in poslovnih partnerjev v RS.
    In odgovori na ključna vprašanja v zvezi z nadaljnjim obstojem in strateškim razvojem STA zagotovo niso ne preprosti in ne zgolj enoznačni.

Komentiraj

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime