Upravno sodišče: dovoljenje za odstrel 222 rjavih medvedov utemeljeno

Vir foto: pixabay

Februarja je izdalo ministrstvo za okolje dovoljenje za odstrel 222 rjavih medvedov. Nevladna organizacija Alpe Adria Green se je zoper dovoljenja pritožila. Nevladniki so prepričani, da dovoljujeta slovenska in mednarodna zakonodaja le odstrel tistih medvedov, ki ogrožajo ljudi, premoženje ali ki so dokazano izvedli napad.

Upravno sodišče je presodilo, da je bila izdaja dovoljenja smotrna. Zapisali so, da odstrel 222 rjavih medvedov “ne bo škodoval vzdrževanju ugodnega stanja ohranjanja njegove populacije v Sloveniji”.

Sodišče je pred tem zaslišalo tudi dva profesorja z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, Klemna Jerino in Tomaža Skrbinška, ki sta sodelovala pri izdelavi ekspertize o smotrnosti odstrela.

18 komentarjev

  1. Romantiki, ki prebivajo v Ljubljani v stolpnici v 10. nadstropju, seveda mislijo, da pretirano širjenje populacije medvedov ni nikakršen problem, tisti, ki se tako rekoč dnevno srečujejo z medvedi, mislijo drugače. Stroka pa ima, upam, odgovore o objektivni zmožnosti slovenskega prostora, da vzdržuje določeno število medvedov.

    Površina slovenskih gozdov je sama po sebi omejitveni faktor medvedje populacije. Če se medved razmnoži preko zgornje meje zmogljivosti gozda, potem je logično, da začne vdirati na prostore, kjer ga doslej ni bilo in se seli vse bliže naselij. Medvedje, ki ne dobijo dovolj hrane, so seveda bolj agresivni od tistih, ki imajo svoj dovolj velik habitat, v katerem lahko najdejo dovolj hrane.

    Vprašanje je, zakaj strokovnjaki javnosti ne postrežejo s številkami glede zmožnosti slovenskega prostora, ki ga pokrivajo gozdovi, za vzdrževanje populacije medvedov oziroma števila medvedov, ki je še vzdržno z vidika vseh omejujočih dejavnikov, vključno varnosti ljudi, ki živijo na območjih medveda.

    Ker je odstrel medevedov za mnoge sporna praksa, bi lahko problem rešili tudi drugače in sicer s sterilizacijo predvsem medvedjih samic, kar bi prispevalo k postopnemu zmanjšanju populacije medvedov.

  2. Tisti, ki živijo v mestih, je lahko reči, naj se divjad širi kolikor hoče, saj njim nič ne škodi.

    Prav drugače pa je kmetom na vaseh blizu gozda.
    Ne samo da divjad ogroža ljudi, srne, divji prašiči močno ogrožajo pridelke kmeta. Volki kmetom pokoljejo živali….. Kako naj kmet nadaljuje s kmetijstvom, če mu lahko divjat vse uničuje?

    Če kmeta pustimo shirati, kaj bomo pa mi jedli?

  3. Za časa mojega deda, so bili lovci ljudje, ki so resnično delali red v gozdu in vzdrževali ravnovesje med populacijo. Nikoli niso krmili zveri, zato ni bilo nobenih pokolov, posebno medved, se človeku na daleč izogne. Odstranili so tiste živali, ki so predstavljale tveganje za populacijo in le zelo, zelo izjemno uplenili za trofeje. Takrat seveda ni bilo ničesar takega kot ta ogabni lovski turizem, kjer se zavaljeni turisti igrajo z puškami po gozdovih. Takrat ni bilo restavracij, ki bi bile polne divjačine, pač pa je bila to zelo redka specialiteta. Danes medveda dejansko gojijo, ga navadijo na krmo, ki jo nastavljajo pod opazovalnicami od koder jih potem varno in hrabro streljajo. To nič drugega kot sla po ubijanju, nekaj kar lahko zadovolji le ljudi na najnižji stopnji duhovne inteligence, praktično trailer trash people. Seveda s tem tudi spreminjajo obnašanje zveri, ki si potem upa prihajati vse bolj in bolj proti robu gozdov, saj iščejo pač hrano. In ker se kmetom, ki imajo kmetije praktično na robih gozdov ne ljubi postaviti ograje, se potem dogajajo plenitve. Ker pa vemo, da je odškodnina za plenitve višja kot odkup drobnice, le redki potem ograjo tudi postavijo. V vsem tem, pa žival ni nikakršen krivec, krivec je človek, ki rine svoja domovanja v življenjski prostor zveri.

    • Uroš Samec, to vam pa rade volje verjamem, da so za časa vašega deda po gozdovih delali red lovci, ki so bili popolnoma drugačni ljudje kot dandanašnji lovci!

      Tistihmal seveda ni bilo ničesar takega kot je “ogabni lovski turizem, kjer se zavaljeni turisti igrajo z puškami”, kajti takrat lovec ni smel in niti ni mogel postati kdorsibodi! Če je že bil zavaljen, je moral biti lovec vsaj še gobar zraven – tako kot véliki gobar iz Martuljka, Stane Dolanc.

      V tistih časih se po gozdovih tudi ni smel klatiti kdorkoli, kajti takrat je ‘neprijatelj vrebao sa svih strana, iznutra i sa vana’. Zato je bilo lovstvo rezervirano za ljudi prav posebnega kova.

      V času vašega deda so bili torej lovci skrbno izbrana druščina, ki bi jo, bolj kot zeleno lahko opredelili kot rdečo druščino.
      Namreč, da je v tistih časih človek dobil orožni list, lovsko dovoljenje in strelno orožje v roke, je moral biti nadvse zanesljiv režimski kader, najbolje da komunist z rdečo knjižico.
      Kot rečeno, je tedaj ‘neprijatelj vrebao sa svih strana’ in tveganje, da bi lovsko orožje prišlo v roke nasprotnikov komunističnega režima, je bilo veliko. Zato so komunisti med lovce pripustili zgolj politično neoporečne in povsem zanesljive posameznike, najraje sebi podobne komuniste.

      Takrat je sloves vrhovnega lovca užival lovec še prav posebnega kova, ki je na prav posebno perfiden način vzdrževal “ravnovesje med populacijo” – tako, da je dal pobiti stotisoče nedolžnih sodržavljanov!

      Ta slavni lovec je bil Josip Broz Tito. Nekoč se mu je najbrž zareklo, ko je izjavil, da ga peče vest, ker je preveč pobijal. Nato se je zarežal kot pečen prasec.

      V spodnjem arhivskem posnetku je ujet trenutek, ko je Tito priznal: “Preveč tega sem v življenju že pobil.”

      https://m.youtube.com/watch?v=jTs8tKV-eqs

      Tito je seveda imel ekipo zvestih lovcev-poganjačev in celo brigado vojakov, ki so pazili, da dosmrtnega maršala med lovom ne bi – čisto slučajno! – kdo zamenjal za medveda ter ga odstrelil.

      Lovski strokovnjak in lovski čuvaj Ferdo Penava je bil Titov spremljevalec v lovu na medvede v Koprivnici pri Bugojnu. Izpričal je, da so dosmrtnemu maršalu redno servirali medvede za odstrel, da je bil Tito nenatančen strelec in da nikoli ni obvladal nočnega lova. (Seveda ne, če je pa cvikal, da bi ga ponoči nanišanil in ukokal kateri od lovskih sotovarišev!)

      Uroš Samec, zelo razumno od vas, da ste Tita uvrstili med ‘trailer trash people’, kajti pri lovu Tita očitno ni vodilo nič drugega kot sla po ubijanju. Kot ugotavljate, to lahko zadovolji le ljudi na najnižji stopnji duhovne inteligence.

      Stari deda Ferdo, splača se mu prisluhniti, pove tudi, kako je Tito tekmoval s Ceausescom, kdo od njiju bo pokončal večjega medveda in kako je nastala šala “Tovariš Tito, dokler bodo Bosanci, bodo tudi medvedi.”

      Arhivski video “Titu smo servirali medvede za odstrel”:

      https://m.youtube.com/watch?v=qpupI7KBWT0

      Tito je zelo, zelo rad plenil divjad in zverjad samo za trofeje, s katerimi se je v številnih svojih rezidencah ponašal pred tujimi politiki in ostalimi gosti.
      A še raje kot z divjačino se je mastil z ruskim rdečim kaviarjem.

      Spodaj si lahko ogledate muzej s  kolekcijo Titovih lovskih trofej…

      https://m.youtube.com/watch?v=0OLYEazbmhs

      …in preberete, kako je Titov vnuk podedoval ljubezen do ruskega rdečega kaviarja:

      https://si.rbth.com/zivljenje/80933-joska-broz-ruski-vnuk-tita/amp

      Ja, ja… res so bili fejst pobje lovci za časa Samčevega deda…

      • Zaman ste se trudili. Moj ded je bil lovec za časa pred 2 svetovno vojno. Ko boste našli katerikoli moj komentar v katerem hvalim Tita in Dolanca, mi javite. Pojma nimate kaj govorite. Pojma nimate kaj si mislim o partiji tega časa.

      • Hvala vam g. Madison – za objave teh videov.
        TOLE SO PA KAR “dragoceni zgodovinsko arhivski videi”. Poskrbite na DOMOVINI, da bodo ohranjeni. Zlasti tisti vido – kjer ex diktator J.B.TITO – POVE, DA JE MORDA RES
        “POBIL PREVEČ LJUDI” . L.R. Janez KK

      • Pa res, uroš.samec, nekateri so ti menda nasedli, da si še kak ne petdeset letni mladenič, ki čaka na Abrahama pa si že davno pustil za seboj Metuzalema.

Komentiraj