Univerzitetna indoktrinacija v ZDA: vse večji pritisk na tiste, ki ne podlegajo ideologiji spola

Peter Merše
4
foto: posnetek zaslona

Iz ZDA v teh dneh prihajata dve zgodbi, ki po eni strani dajeta upanje, da zvezna sodišča še premorejo integriteto za zaščito ustavno zagotovljene svobode izražanja in verske svobode. Hkrati pa pričata o pritisku, pod katerim so kristjani, ki želijo na ameriških univerzah ostati zvesti svoji veri.

Tudi ugovor vesti, ki še ščiti institucije pod okriljem Cerkva, bi nekateri radi ukinili kar po sodni poti.

Zvezno sodišče v Ohiu je ta teden sporočilo, da bo obravnavalo tožbo profesorja filozofije, ki je bil soočen z disciplinskim postopkom, ker študenta, ki se identificira kot ženska, ni želel naslavljati z ženskimi zaimki. Sodišče je na podlagi vprašanja akademske svobode, verske svobode in svobode govora odločilo drugače kot nižja sodišča, ki so profesorjevo tožbo zavrgla.

Suspendiran, ker ni želel uporabljati izbranih zaimkov za študenta

Zgodba dr. Nicholasa Meriwetherja, profesorja filozofije s 25-letno profesorsko kariero na Državni univerzi Shawnee v Ohiu se je začela januarja 2018, ko je na vprašanje študenta na predavanju odgovoril z »Yes sir«. Po predavanju je študent pristopil do profesorja Meirwetherha in od njega zahteval, da zanj uporablja ženske zaimke in naslove, saj se namreč identificira kot ženska.

Profesor je podvomil v zmožnost upoštevanja zahteve in v pristojnost študentov, da diktirajo profesorjem, kako naj jih ti naslavljajo. Univerza je nato izrazila pričakovanje, da bo prenehal uporabljati naslove in zaimke, ki so vezani na spol. Profesor je kot kompromis predlagal, da namesto spolnih zaimkov uporablja priimke študentov, vendar se mu je kasneje zareklo, da je znova uporabil moški zaimek pri omenjenem študentu, ki je zagrozil s tožbo zoper univerzo.

Profesor se je pod pritiskom univerze strinjal, da bo omenjenega študenta naslavljal z ženskimi zaimki, vendar pod pogojem, da v svoj učni načrt zapiše, da je politiki zaimkov sledil pod prisilo in da spolne identitete ne loči od biološkega spola.

Ker profesorjeva dejanja niso bila v skladu s politiko univerze na področju spolne identitete, je dekan ocenil, da profesor ustvarja sovražno okolje in mu zagrozil s suspenzom. Profesor je zato tožil univerzo. Nižja sodišča so njegovo tožbo zavrgla, zvezno pa jo bo obravnavalo.

Univerza diskriminirala krščanski klub zaradi bibličnega pogleda na istospolne zveze

Teden dni prej je zvezno sodišče v Iowi za krive diskriminacije spoznalo vodilne uslužbence Univerze v Iowi, ki je po krivici razpustila krščansko študentsko skupino. Tudi tokrat je odločitev zveznega sodišča drugačna od predhodnih odločitev nižjih sodišč. Zvezno sodišče ugotavlja, da so vodini na univerzi tudi odškodninsko odgovorni za škodo, ki so jo z neenako obravnavo povzročili skupini Poslovneži v Kristusu.

Univerza je kaznovala skupino po tem, ko se je eden izmed študentov pritožil, da zaradi svoje spolne usmerjenosti ni mogel prevzeti vodstvenega položaja v skupini. Skupina se je branila, da študentu niso odtegnili vodstvene pozicije zaradi spolne usmerjenosti, temveč zaradi njegovih ravnanj. Kot dodajajo, je prav ironično, da se pri diskriminaciji vere sklicujejo na nediskriminatorno politiko univerze. Problem naj ne bi bil v študentovi homoseksualnosti, ampak v zavračanju verskih prepričanj, na katerih temelji skupina. Skupina sicer sprejema vse istospolno usmerjene člane, ki spoštujejo biblični pogled na spolnost.

Po dogodku je univerza od skupine zahtevala, da zapišejo svoja prepričanja, čeprav od drugih skupin univerza tega ne zahteva. Skupina je v svoj statut zapisala, da podpira biblično definicijo zakonske zveze, kar je univerza označila za diskriminatorno in skupino izključila.

Izključitev je za skupino pomenila, da za svoja srečanja niso več smeli uporabljati prostorov univerze, niso več prejemali univerzitetnega financiranja in izgubo ostalih pravic, ki so jih sicer imeli kot registriran študentski klub. Sodišče je ugotovilo, da so vodilni na univerzi s tem kršili prvo ustavno določilo, ki varuje svobodo govora. O odškodnini bo odločalo nižje sodišče.

Ugovor vesti pod vprašajem?

Medtem, ko so javne izobraževalne ustanove podvržene spoštovanju zakona o nediskriminaciji, ki je v zadnjem času razširjena tudi na spolno identiteto in spolno usmerjenost, pa zakonodaja institucijam, ki delujejo pod okriljem Cerkva dovoljuje izjeme ugovora vesti, v kolikor bi zakonska določba bila v navzkrižju z verskim prepričanjem.

To v praksi omogoča, da pri zaposlovanju, vpisu in podobnih primerih lahko izbirajo zaposlene ali študente glede na spol ali druge proti diskriminaciji zaščitene kategorije. Denimo semenišča lahko vpisujejo samo moške kandidate za duhovnike. Prav tako lahko zavrnejo kandidate, če njihovo ravnanje na področju spolne usmerjenosti ali identitete ni v skladu z verskim prepričanjem.

Prav ta ugovor vesti pa skuša skupina Projekt odgovornosti za versko izjemo (The Religious Exemption Accountability Project) s tožbami odpraviti. Kot pravijo, preko 200 javno financiranih cerkvenih univerz diskriminira LGBT študente, zato so vložili tožbo na sodišču v Oregonu.

V tožbi 33 nekdanjih študentov s 25 različnih univerz toži Ministrstvo za izobraževanje, ker omogoča univerzam, ki so financiranje iz javnih sredstev, domnevno diskriminacijo zoper LGBT osebe. Cilj pobude in tožbe je odprava ugovora vesti v celoti.

Namesto valilnice znanja postajajo ameriške univerze ideološke trdnjave

Omenjeni primeri nikakor niso izjema. Prej je izjema, da so zagovorniki svobode izražanja in verske svobode v posameznih primerih tokrat uspešni po sodni poti. Žal besede iz sodbe, da so ameriške univerze svetilniki intelektualne raznolikosti, akademske svobode, forumi, kjer se lahko razpravlja o kontroverznih idejah, pri čemer univerze ostajajo nevtralne, vse pogosteje slišimo v pretekliku.

Danes namreč za govor o žgočih družbenih vprašanjih profesorje in študente neredko kaznujejo. Namesto izobraževanju, razpravljanju o idejah in vrednotah ter raziskovanju se vse pogosteje posvečajo preganjanju »mikroagresij«, rasizma, spolne diskriminacije in zagotavljanja varnih prostorov, kjer je vsak študent naslovljen z zaimkom, ki si ga izbere. vse v imenu kulturnega boja, ki skuša odpraviti nekdaj temeljne vrednote, tako Amerike kot demokratične Evrope.

Boj pa postaja tako na področju javnih izobraževalnih ustanov kot zasebnih vse bolj neizprosen. Bomo premogli dovolj integritete, poguma in zdrave pameti, da se bomo temu uprli?

4 KOMENTARJI

  1. In tako se ruši Amerika, ki smo jo poznali kot eno zadnjih trdnjav zdrave pameti zahodnega sveta.

    Če bo šlo tako naprej, bo Biden težko oddelal celoten predsedniški mandat.

    Ker sem nekaj mesecev starejši od Bidena, izpoljnjujem starostni pogoj za ameriškega predsednika po okusu novo komponiranih američanov in njihovih zblojenih medijev. Upam, da bom lahko dovolj dolgo hlinil tudi demenco.

    Torej, Amerika, ne obupaj, prihajam!

  2. Svet prehaja v tretji stadij vojskovanja.
    Življenje je boj, da se razumemo.
    V prvem stadiju, ki je vladal tisočletja, je pela fizična moč in orožje. Ko je orožje zapretilo uničiti vse, napadalca in ranitelja, se je polje vojskovanja preneslo na ekonomijo in zgledalo je, da je to vrhunec.
    Sedaj vidimo, da obstoja še tretji stadij, to je boj z naravo.
    Narava pozna dva spola, moškega in ženskega. Vse ostalo je napaka narave. Zakj do napake pride, je kar dobro proučeno podorčje. Ampak vedno gre za napako narave.
    Ko pa senapaka, škart progalsi z prvovrstno odliko, je konec nirmalnega diejamnja sveta.
    Amerika je šla z demokracijo predaleč.
    Hoolywood je ustvaril antijunaka. Lik negativca v vseh niansah, od roparja, morilca balzneže, sekuslanega iztirjenca , pohabljenca.
    Amerika je spočela hippye. Zavoženo družbo, ki je klasično družbo popolnima razkrojila. Poiszkus ni uspel.
    Sedaj razkraja še spol. Podaja se v eksperiment, ki se ne bo dobro končal.
    2+2=5, je napaka in razumno je ocena takšnega izračuna negativna.
    Igranje s spolom je prav tako napaka in ocena bi morala biti enaka, pa ni.
    Kam to vodi?
    V računstvu se pal napaka popravi in 2+2= 4.
    Pri spolu je napako ogoče popraviti, če ne vsaj skrbeti, da do napake ne pride.
    Če je že tu, pa ravnati zelo obzirno, nikakor pa nenapake povzdigovati v vrčino in siliti v posnemanje.
    Čemu vse to?
    V imenu svobode? V imenu demokracije?
    Tudi svoboda in demokracija imata svoje meje!

Komentiraj

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime