Umor dr. Lamberta Ehrlicha osemdeset let kasneje

Na levi Lambert Ehrlich in na desni Viktor Rojc. (vir: Wikipedia)
POSLUŠAJ ČLANEK
V četrtek smo obeležili spomin na osemdesetletnico umora dr. Lamberta Ehrlicha. Pred osemdesetimi leti, 26. maja 1942, sta na ploščadi pred tedanjo Ljudsko kuhinjo (današnja Waldorfska šola) na Streliški ulici 12 v Ljubljani pod streli atentatorjev Varnostno-obveščevalne službe (VOS) padla prof. dr. Lambert Ehrlich in primorski študent prava Viktor Rojic.

Čeprav je slovensko zgodovinopisje v zadnjih desetletjih mučeniškega duhovnika, dobrotnika, rodoljuba, ustanovitelja akademskega kluba Straža ter enega od idejnih nestorjev slovenske državnosti opralo lažnih obtožb njegovih morilcev in mu vrnilo dobro ime, »prerok slovenskega naroda«, kot je Ehrlicha poimenoval njegov biograf dr. Janez Juhant, v slovenski javnosti še ne uživa zaslužene časti.

Načrtovanje in izvedbo, po oceni Igorja Omerze, največjega atentata v slovenski zgodovini (več tukaj) je historiografija raziskala do podrobnosti,[1] jeseni 2021 pa je oddaja Moja zgodba na Radiu Ognjišče javnost opozorila še na posnetke izjav nekdanjih Vosovskih likvidatorjev, ki so nastale konec 70. let prejšnjega stoletja. V nadaljevanju predstavljamo izjavi enega od atentatorjev.

Motiv in načrtovanje umora


Razlog za atentat na Ehrlicha je bilo njegovo protikomunistično delovanje, povod pa verjetno spomenica italijanskim zasedbenim oblastem, v kateri je profesor na začetku aprila 1942 obsodil tako okupatorsko kot komunistično nasilje.[2] Ehrlichu ni pomagalo niti dejstvo, da je bil pred drugo svetovno vojno posredoval za izpustitev Borisa Kidriča iz avstrijskega zapora.[3] Njegov umor je naročil Edvard Kardelj s svojimi najožjimi sodelavci.

Na levi vodja akcije dvojnega umora Franc Stadler – Pepe in na desni pomožni morilec Kamil Kratochwill – Mile .
Na levi vodja akcije dvojnega umora Franc Stadler – Pepe in na desni pomožni morilec Kamil Kratochwill – Mile .
Atentat sta izvedla agenta VOS-a Franc Stadler – Pepe in Kamil Kratochwill – Mile, ki je bil prvotno sicer predviden za zaščito, pri pripravi pa sta sodelovali še Lidija Dermastia – Liza iz »sledilske službe« VOS-a, ki je Kamilu Kratochwillu – Miletu pokazala profesorja Ehrlicha, in Sabina Mavsar – Breda, dekle in poznejša Stadlerjeva žena, ki je prinesla pištoli.

Usodni torek, 26. maja, 1942


Nekaj minut pred 7. uro zjutraj sta h Kamilu Kratochwillu – Miletu na dom prišla Franc Stadler – Pepe in Sabina Mavsar – Breda. Atentatorja sta se nato zamaskirala; »Pepe« si je nadel umetne brke, »Mile« pa črna očala, ki jih je nato »na akciji« izgubil, ker je, kot je pozneje povedal, »un klinc vame skočil […] k' sem ga ustrelil«.

Okrog pol osmih so vsi trije odšli proti Ljudski kuhinji, kjer sta se atentatorja ločila od Sabine, ki je odšla proti otroški kliniki. Za zaščito akcije so skrbeli še VOS-ovci »Jurij«, Drago Pauk – Peter in Andrej Dolenc – Koki. V avtomobilu na vogalu Strossmayerjeve ulice pa je s taksistom čakal Džordže Frelih – Džuro.

Kratochwill – Mile je nadaljnji potek dogodkov v svoji pisni izjavi opisal z besedami:

Ura v stolnici je odbila osem, ko so začeli iz hiše prihajati ljudje. Čakala sva še nekaj minut – in tedaj sta iz veže stopila dva moška … S Pepetom sva se spogledala in razumela […] nasmehnila sva se in pospešila korake. Ko sva bila nekaj metrov pred njima, mi je Pepe mirno dejal: "Zdaj". Naglo sva se obrnila – počili so streli najinih pištol – in duhovnik, izdajalec je padel, dočim pa se je ranjeni pajdaš Rojc pognal proti meni. Še nikoli nisem bil tako miren kot tisti trenutek. Odskočil sem korak nazaj – ponoven strel, in tudi ta je prejel zasluženo kazen.[6]

Morilca sta nato zbežala do Strossmayerjeve ulice, kjer ju je v avtu poleg prestrašenega taksista čakal nasmejani »Džuro«. »Motor je zagrmel, mi trije pa smo se zadovoljno spogledali in nasmehnili«,[7] nadaljuje Kratochwill – Mile. Ko so se peljali mimo otroške bolnišnice, so se z očmi pozdravili s Sabino, ki se je napotila proti mestu.[8]

Mile je svoj opis sklenil z besedami, da je v sebi čutil ponos, da je sodeloval v uspešni akciji,[9] čeprav je bil ubil napačnega človeka. Za njegovo žrtev je bil namreč določen dr. Ciril Žebot, ki je Ehrlicha običajno spremljal, vendar je tistega dne zaspal, nesrečni Viktor Rojic pa se je v profesorjevi družbi znašel naključno.

Umor Rojica ni bil edini primer, ko je Mile ustrelil »napačno« žrtev, to se je namreč ponovilo že v začetku junija 1942 v enem od spodletelih atentatov na Franca Casarja, novega neformalnega vodjo Stražarjev. Ko je Pepe po akciji Miletu povedal, da je ubil napačnega človeka, je ta odvrnil: »Jebi ga gospod«. Več o tem lahko poslušate tukaj. [10]

Konec 70. let je Kamil Kratochwill – Mile o pripravah in izvedbi atentata povedal naslednje. [11]

Zvočni posnetek izjave Kamila Kratochwilla o izvedbi atentata.

[audio mp3="https://www.domovina.je/wp-content/uploads/2022/05/Kamil-Kratochwill-Mile_Izjava-1.mp3"][/audio]



Na levi dr. Lambert Ehrlich in na desni Viktor Rojic. (vir: Wikipedia)

Odmevi na dvojni umor


Dogajanje neposredno po dvojem umoru je opisal dr. Ciril Žebot, ki ga je pred kroglama Kratochwilla – Mileta rešilo dejstvo, da ga profesor, v čigar sobi za goste je tedaj bival, tega jutra ni zbudil. Potem ko je od hišnika izvedel za tragični dogodek, je stekel proti Streliški ulici in prizor opisal z naslednjimi besedami:

Že od daleč sem videl večjo skupino ljudi. Slutil sem, da so se nabrali na kraju umora profesorja Ehrlicha. Tako je tudi bilo. A to ni bila gruča običajnih radovednežev. Razvrščeni v več vrst globokem krogu v spoštljivi razdalji od obeh mrtvih so molili rožni venec. Prerinil sem se skozi vrsto molivcev. Na sredi tega žalnega kroga sta v mlaki krvi ležala mrtva – duhovnik in ministrant. Njuni glavi sta se skoraj dotikali. Ob njima je bilo natreseno cvetje, ki ga je bilo več in več. S sprednje strani sem opazil škofijskega kanclerja dr. Jožeta Jagodica, ki mi je namignil, naj stopim k njemu. Tiho me je opozoril, da eno oko prof. Ehrlicha ni povsem zaprto. Pokleknil sem ob mrtvem profesorju in mu zatisnil priprto oko.[12]

Odmevov se je spominjal tudi Kamil Kratochwill – Mile.[13]

Zvočni posnetek izjave Kamila Kratochwilla o odmevih na dvojni umor.

[audio mp3="https://www.domovina.je/wp-content/uploads/2022/05/Kamil-Kratochwill-Mile_Izjava_2.mp3"][/audio]



[su_expand more_text="Opombe " less_text="Skrij opombe" height="0" link_style="button" more_icon="icon: search" less_icon="icon: search"]

[1] Umoru profesorja dr. Lamberta Ehrlicha so svoje raziskave posvečali zlasti: Tamara Griesser Pečar (Umor prof. Lamberta Ehrlicha, str. 309–319; Razdvojeni narod, str. 384–387); Damjan Hančič (Revolucionarno nasilje v Ljubljani, str. 138–144); Igor Omerza (Velikani slovenske osamosvojitve, Del 1. Ciril Žebot, str. 7–34); Jože Možina (Slovenski razkol, 115–119) in Janez Juhant (Lambert Ehrlich, str. 451–475).

[2] O spomenici gl. Juhant, Lambert Ehrlich, str. 356–368.

[3] Juhant, Lambert Ehrlich, str. 382.

[4] ARS, SI AS 1546, Zbirka biografij vidnejših komunistov in drugih javnih osebnosti 1937-1990, šk. 71. Gl. tudi Omerza, Velikani slovenske osamosvojitve, Del 1. Ciril Žebot, str. 8.

[5] ARS, SI AS 1589, Centralni komite Zveze komunistov Slovenije, šk. 4499, Članski dokumenti, Kamil Kratochwill. Gl. tudi Omerza, Velikani slovenske osamosvojitve, Del 1. Ciril Žebot, str. 9.

[6] ARS, SI AS 1931, RSNZ, šk. 727, 302-10/ZA, Akcije VOS-a, Justifikacije, Lambert Ehrlich, Kratochwill, str. 1–2. Gl. tudi: Griesser Pečar, Umor prof. Lamberta Ehrlicha, str. 309–319; Juhant, Lambert Ehrlich, str. 459.

[7] ARS, SI AS 1931, RSNZ, šk. 727, 302-10/ZA, Akcije VOS-a, Justifikacije, Lambert Ehrlich, Kratochwill, str. 2.

[8] ARS, SI AS 1931, RSNZ, šk. 727, 302-10/ZA, Akcije VOS-a, Justifikacije, Lambert Ehrlich, Kratochwill, str. 2.

[9] ARS, SI AS 1931, RSNZ, šk. 727, 302-10/ZA, Akcije VOS-a, Justifikacije, Lambert Ehrlich, Kratochwill, str. 2.

[10] ARS, SI AS 1931, RSNZ, t.e. 1578, kolut 21-1, Posnetek pogovora s Kamilom Kratochwilom – Miletom (23:41–23:46). Objava, kontekstualizacija in komentar dr. Jožeta Dežmana in Jožeta Bartolja gl. Moja zgodba: Vosovski likvidatorji – Franc Stadler Pepe in Kamil Kratochwill Mile, Radio Ognjišče (objava: 26. september 2021). http://oddaje.ognjisce.si/mojazgodba/2021/10/15/26-9-2021-vosovski-likvidatorji-franc-stadler-pepe-in-kamil-kratochwill-mile. Gl. tudi Omerza, Velikani slovenske osamosvojitve, Del 1. Ciril Žebot, str. 24.

[11] ARS, SI AS 1931, RSNZ, t.e. 1578, kolut 21-1, Posnetek pogovora s Kamilom Kratochwilom - Miletom (27:41–32:00). Poleg Kamila Kratochwilla – Mileta je krajšo izjavo o svojemu umoru Lamberta Ehrlicha konec 70. let posnel tudi Franc Stadler – Pepe. Objava, kontekstualizacija in komentar dr. Jožeta Dežmana in Jožeta Bartolja gl. Moja zgodba: Vosovski likvidatorji - Franc Stadler Pepe in Kamil Kratochwill Mile - 2. del. (objava: 3. oktober 2021). http://oddaje.ognjisce.si/mojazgodba/2021/10/16/3-10-2021-vosovski-likvidatorji-franc-stadler-pepe-in-kamil-kratochwill-mile-2-del.

[12] Žebot, Neminljiva Slovenija, str. 24; gl. tudi Juhant, Lambert Ehrlich, str. 460–461.

[13] SI AS 1931, RSNZ, t.e. 1578, kolut 21-1, Posnetek pogovora s Kamilom Kratochwilom - Miletom (32:15–34:25).[/su_expand]

[su_expand more_text="Viri in literatura" less_text="Skrij vire in literaturo" height="0" link_style="button" more_icon="icon: file-o" less_icon="icon: file-o"]

VIRI IN LITERATURA


Viri


ARS – Arhiv Republike Slovenije

SI AS 1931, RSNZ (=Republiški sekretariat za notranje zadeve Socialistične republike Slovenije), šk. 727, 302-10/ZA, Akcije VOS-a, Justifikacije, Spomini Kamila Kratochwilla – Mileta; t.e. 1578, kolut 21-1, Posnetek pogovora s Kamilom Kratochwilom – Miletom

SI AS 1546, Zbirka biografij vidnejših komunistov in drugih javnih osebnosti 1937-1990, šk. 71

SI AS 1589, Centralni komite Zveze komunistov Slovenije, šk. 4499, Članski dokumenti, Kamil Kratochwill

Literatura


Griesser Pečar, Tamara: Razdvojeni narod: Slovenija 1941–1945: okupacija, kolaboracija, državljanska vojna, revolucija, Zbirka Premiki. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2004.

Griesser Pečar, Tamara: Umor prof. Lamberta Ehrlicha. Ehrlichov simpozij v Rimu (ur. Edo Škulj), Simpoziji v Rimu 19. Celje: Mohorjeva družba, 2002, str. 309–319.

Hančič, Damjan: Revolucionarno nasilje v Ljubljani, 1941-1945, Zbirka Revolucionarno nasilje 4. Ljubljana: Študijski center za narodno spravo, 2015.

Možina, Jože: Slovenski razkol: okupacija, revolucija in začetki protirevolucionarnega upora. Ljubljana: Medijske in raziskovalne storitve, J. Možina; Celje: Društvo Mohorjeva družba: Celjska Mohorjeva družba; v Celovcu: Mohorjeva družba; Gorica: Goriška Mohorjeva družba, 2019 [i. e.] 2020.

Omerza, Igor: Velikani slovenske osamosvojitve in UDBA, Del 1, Ciril Žebot. Ljubljana: Klub Native Speakerjev Slovenije: Zavod Aruma, 2021.

Žebot, Ciril: Neminljiva Slovenija. Spomini in spoznanja iz razdobja sedemdesetih let od Majniške deklaracije. Ljubljana. Magellan, 1990.

Spletni viri


Griesser Pečar, Tamara: 2. sv. vojna in Ehrlichov umor, Socialna akademija (objava: 27. maj 2012). https://www.youtube.com/watch?v=ryrk5cLnuZo.

Moja zgodba: Vosovski likvidatorji – Franc Stadler Pepe in Kamil Kratochwill Mile, Radio ognjišče (objava: 26. september 2021). http://oddaje.ognjisce.si/mojazgodba/2021/10/15/26-9-2021-vosovski-likvidatorji-franc-stadler-pepe-in-kamil-kratochwill-mile.

Moja zgodba: Vosovski likvidatorji - Franc Stadler Pepe in Kamil Kratochwill Mile - 2. del. (objava: 3. oktober 2021). http://oddaje.ognjisce.si/mojazgodba/2021/10/16/3-10-2021-vosovski-likvidatorji-franc-stadler-pepe-in-kamil-kratochwill-mile-2-del.

Beremo: Gost Igor Omerza, Nova24 (objava: 17. julij 2021) https://www.youtube.com/watch?v=6F8AMFg3mhI.[/su_expand]

Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike