Umor dr. Lamberta Ehrlicha osemdeset let kasneje

Na levi Lambert Ehrlich in na desni Viktor Rojc. (vir: Wikipedia)

V četrtek smo obeležili spomin na osemdesetletnico umora dr. Lamberta Ehrlicha. Pred osemdesetimi leti, 26. maja 1942, sta na ploščadi pred tedanjo Ljudsko kuhinjo (današnja Waldorfska šola) na Streliški ulici 12 v Ljubljani pod streli atentatorjev Varnostno-obveščevalne službe (VOS) padla prof. dr. Lambert Ehrlich in primorski študent prava Viktor Rojic.

Čeprav je slovensko zgodovinopisje v zadnjih desetletjih mučeniškega duhovnika, dobrotnika, rodoljuba, ustanovitelja akademskega kluba Straža ter enega od idejnih nestorjev slovenske državnosti opralo lažnih obtožb njegovih morilcev in mu vrnilo dobro ime, »prerok slovenskega naroda«, kot je Ehrlicha poimenoval njegov biograf dr. Janez Juhant, v slovenski javnosti še ne uživa zaslužene časti.

Načrtovanje in izvedbo, po oceni Igorja Omerze, največjega atentata v slovenski zgodovini (več tukaj) je historiografija raziskala do podrobnosti,[1] jeseni 2021 pa je oddaja Moja zgodba na Radiu Ognjišče javnost opozorila še na posnetke izjav nekdanjih Vosovskih likvidatorjev, ki so nastale konec 70. let prejšnjega stoletja. V nadaljevanju predstavljamo izjavi enega od atentatorjev.

Motiv in načrtovanje umora

Razlog za atentat na Ehrlicha je bilo njegovo protikomunistično delovanje, povod pa verjetno spomenica italijanskim zasedbenim oblastem, v kateri je profesor na začetku aprila 1942 obsodil tako okupatorsko kot komunistično nasilje.[2] Ehrlichu ni pomagalo niti dejstvo, da je bil pred drugo svetovno vojno posredoval za izpustitev Borisa Kidriča iz avstrijskega zapora.[3] Njegov umor je naročil Edvard Kardelj s svojimi najožjimi sodelavci.

Na levi vodja akcije dvojnega umora Franc Stadler – Pepe [4] in na desni pomožni morilec Kamil Kratochwill – Mile [5].
Atentat sta izvedla agenta VOS-a Franc Stadler – Pepe in Kamil Kratochwill – Mile, ki je bil prvotno sicer predviden za zaščito, pri pripravi pa sta sodelovali še Lidija Dermastia – Liza iz »sledilske službe« VOS-a, ki je Kamilu Kratochwillu – Miletu pokazala profesorja Ehrlicha, in Sabina Mavsar – Breda, dekle in poznejša Stadlerjeva žena, ki je prinesla pištoli.

Usodni torek, 26. maja, 1942

Nekaj minut pred 7. uro zjutraj sta h Kamilu Kratochwillu – Miletu na dom prišla Franc Stadler – Pepe in Sabina Mavsar – Breda. Atentatorja sta se nato zamaskirala; »Pepe« si je nadel umetne brke, »Mile« pa črna očala, ki jih je nato »na akciji« izgubil, ker je, kot je pozneje povedal, »un klinc vame skočil […] k’ sem ga ustrelil«.

Okrog pol osmih so vsi trije odšli proti Ljudski kuhinji, kjer sta se atentatorja ločila od Sabine, ki je odšla proti otroški kliniki. Za zaščito akcije so skrbeli še VOS-ovci »Jurij«, Drago Pauk – Peter in Andrej Dolenc – Koki. V avtomobilu na vogalu Strossmayerjeve ulice pa je s taksistom čakal Džordže Frelih – Džuro.

Kratochwill – Mile je nadaljnji potek dogodkov v svoji pisni izjavi opisal z besedami:

Ura v stolnici je odbila osem, ko so začeli iz hiše prihajati ljudje. Čakala sva še nekaj minut – in tedaj sta iz veže stopila dva moška … S Pepetom sva se spogledala in razumela […] nasmehnila sva se in pospešila korake. Ko sva bila nekaj metrov pred njima, mi je Pepe mirno dejal: “Zdaj”. Naglo sva se obrnila – počili so streli najinih pištol – in duhovnik, izdajalec je padel, dočim pa se je ranjeni pajdaš Rojc pognal proti meni. Še nikoli nisem bil tako miren kot tisti trenutek. Odskočil sem korak nazaj – ponoven strel, in tudi ta je prejel zasluženo kazen.[6]

Morilca sta nato zbežala do Strossmayerjeve ulice, kjer ju je v avtu poleg prestrašenega taksista čakal nasmejani »Džuro«. »Motor je zagrmel, mi trije pa smo se zadovoljno spogledali in nasmehnili«,[7] nadaljuje Kratochwill – Mile. Ko so se peljali mimo otroške bolnišnice, so se z očmi pozdravili s Sabino, ki se je napotila proti mestu.[8]

Mile je svoj opis sklenil z besedami, da je v sebi čutil ponos, da je sodeloval v uspešni akciji,[9] čeprav je bil ubil napačnega človeka. Za njegovo žrtev je bil namreč določen dr. Ciril Žebot, ki je Ehrlicha običajno spremljal, vendar je tistega dne zaspal, nesrečni Viktor Rojic pa se je v profesorjevi družbi znašel naključno.

Umor Rojica ni bil edini primer, ko je Mile ustrelil »napačno« žrtev, to se je namreč ponovilo že v začetku junija 1942 v enem od spodletelih atentatov na Franca Casarja, novega neformalnega vodjo Stražarjev. Ko je Pepe po akciji Miletu povedal, da je ubil napačnega človeka, je ta odvrnil: »Jebi ga gospod«. Več o tem lahko poslušate tukaj. [10]

Konec 70. let je Kamil Kratochwill – Mile o pripravah in izvedbi atentata povedal naslednje. [11]

Zvočni posnetek izjave Kamila Kratochwilla o izvedbi atentata.

Na levi dr. Lambert Ehrlich in na desni Viktor Rojic. (vir: Wikipedia)

Odmevi na dvojni umor

Dogajanje neposredno po dvojem umoru je opisal dr. Ciril Žebot, ki ga je pred kroglama Kratochwilla – Mileta rešilo dejstvo, da ga profesor, v čigar sobi za goste je tedaj bival, tega jutra ni zbudil. Potem ko je od hišnika izvedel za tragični dogodek, je stekel proti Streliški ulici in prizor opisal z naslednjimi besedami:

Že od daleč sem videl večjo skupino ljudi. Slutil sem, da so se nabrali na kraju umora profesorja Ehrlicha. Tako je tudi bilo. A to ni bila gruča običajnih radovednežev. Razvrščeni v več vrst globokem krogu v spoštljivi razdalji od obeh mrtvih so molili rožni venec. Prerinil sem se skozi vrsto molivcev. Na sredi tega žalnega kroga sta v mlaki krvi ležala mrtva – duhovnik in ministrant. Njuni glavi sta se skoraj dotikali. Ob njima je bilo natreseno cvetje, ki ga je bilo več in več. S sprednje strani sem opazil škofijskega kanclerja dr. Jožeta Jagodica, ki mi je namignil, naj stopim k njemu. Tiho me je opozoril, da eno oko prof. Ehrlicha ni povsem zaprto. Pokleknil sem ob mrtvem profesorju in mu zatisnil priprto oko.[12]

Odmevov se je spominjal tudi Kamil Kratochwill – Mile.[13]

Zvočni posnetek izjave Kamila Kratochwilla o odmevih na dvojni umor.

10 komentarjev

  1. Načrt dr. L. Ehrlicha o nadzoru nad KPS STALINISTI – JE BIL UPRAVIČEN – bil je posledica samovoljnih likvidacij protistalinističnih Slovencev s strani skrajno indoktriniranih žal slovenskih STALINISTOV.
    Tudi samoobrambni , nezločinski upor VAŠKIH STRAŽ IN SLOVENSKIH DOMOBRANCEV – JE BIL UPRAVIČEN. V SODELOVANJE Z OKUPATORJJEM SO BILI PA PRISILJENI S STRANI LIKVIDATORSKO-POLITMORILSKIH BRUTALNIH STALINISTOV, KI SO POBIJALI NEOBOROŽENE SLOVENCE. Stalinisti so grozIli z razlastitvami, LIKVIDIRALI SO VSAKOGAR,, KI JE BIL PROTI STALINIZMU. Dokazljiva dejstva. Stalinisti so povzročili državljansko vojno, veliko gorja in smrti Slovencev.
    L.r.
    vztrajnik Odbora 2014,Janez Kepic-Kern, 70 let, ex OK knjižničar v LJ, nečlan strank in neformalnih združenj, nenaročen, od nikogar plačan – osebni zapis, nealkoholik sem, nekaznovan

  2. Osemdeset let pozneje se lahko vprašamo, ali se slovenski katoliki dovolj priporočamo našim mučencem 20. stoletja? Zelo počasi, prepočasi se odstira skrivnost takratnih krutih dogodkov, ki jih pravzaprav šele sedaj, ko se zadnje priče takratnih dogodkov poslavljajo od nas, odstira dr. Možina.
    Včeraj je bil rojstni dan še enega slovenskega mučenca, blaženega Alojzija Grozdeta. Enega izmed redkih razglašenih blažernih iz takratnih časov. Razglašen leta 2010, deset let prej pa še blaženi škof Slomšek (no, so pa še Drinske mučenke). Zakaj jih je tako malo? Na vsakih nekaj let bi lahko praznovali novega blaženega mučenca, pa ni nič.

    Dr. Erlich (še) ni bil razglašen za blaženega, prav tako ne veliki škof Anton Vovk, pa primorski čedermac Filip Terčelj, pa veliki teolog Grozdetov sodobnik dr. Anton Strle (opomba: pri njem teče proces), pa slovenski Kolbe Izidor Završnik in še in še je takšnih velikih mučencev.

    Namesto, da bi celotna Cerkev ohranjala spomin, iz njihovega zgleda živela, molila in se priporočala tem velikim sinovom slovenskega naroda, ter si aktivno prizadevala za nove blažene, je to očitno pri nas delo posameznikov. Zelo smiselno bi bilo razmisliti, kako bi po slovenskih župnijah obudili molitve k našim prednikom mučencem, ki so prelili kri za narod in Kristusa in kako bi bili bolj osveščeni, da so oni seme naših novih duhovniških in redovniških poklicev. Samo tako se bo otroke vzgojilo za Kristusa.

  3. Dodajam še tole.
    Na žalost je bila pobuda dr. Ehrlicha – prepozna.
    V Švici so imeli v 1930. letih
    ŠVICARSKO DOMOLJUBNO ZVEZO MEŠČANOV, TRGOVCEV, PODJETNIKOV ITD,
    KI SO HUJSKAŠKE IN PREVRATNIŠKE STALINISTE – S POMOČJO – POLICIJE
    takoj
    IZGNALI IZ ŠVCE. Izgnali so vsakogar, ki je širil STALINISTIČNO PROPAGANDO.
    O tem glejte znanstveno strokovno novejšo knjigo
    dr. D. ZIMMERMANN: ANTIKOMUNISTI KOT ZAŠČITNIKI DRŽAVE
    ( ANTIKOMUNISTEN ALS STAATS-SCHUTZER). Basel.
    L.r.
    vztrajnik Odbora 2014,Janez Kepic-Kern, 70 let, ex OK knjižničar v LJ, nečlan strank in neformalnih združenj, nenaročen, od nikogar plačan – osebni zapis, nealkoholik sem, nekaznovan

  4. In tako mnogi naivni ljudje mislijo. da so današnji ponosni nasledniki zveze komunistov boljši od svojih vzornikov

    Niso!

    Le druga sredstva in metode uporabljajo.

    Nekoč so likvidirali posameznike ali nezaželjene skupine, dandanašnji pa bodo celoten narod, ki je itak v izumiranju, prekvasili do take mree, da ne bodo več Slovenci in jih do neprepoznavnosti razredčili z mgranti z Balkana, bližnjega vzhoda in iz Afrike ter od drugod..

    Leta 2100 bo Slovenec s hriba na hrib klical Slovenca, pa ga največkrat ne bo doklical.

    • No, ne glejmo tega tako – pesimistično.
      Slabe stvari,potujčevanja, zlasti germanizacija e je našim prednikom Slovencem
      – stoletja dogajala.
      Jaz zdaj res dkončjem knjigo o slovenskem pozitivnem političnem katolicizmu
      škofa A.B. JEGLIČA, DR. KREKA IN DR. KOROŠCA,
      O VRLIH SLO – ORLIH. KI SO IZ NJIH IZŠLI – SLOVENSKI DOMOBRANCI ITD.
      Vse to potizivno slo obdobje od 1890 do 1945 – mora postati
      tudi preko TV – splošno VSEM SLOVENCEM JAVNO POZNANO.
      Pa bo bolje.
      Lepe pozdrave l.r. Janez Kepic-Kern

  5. Sovjetski Komunizem, je že med 2.s. vojno likvidiral veliko Katoliških izobražencev ter premožnih in delovnih ljudi.

    Le tako so Komunisti lahko zmagali, ker so dosledno vse počistili – vso opozicijo, ki ni ploskala Komunizmu.

    Bojim se, da bodo podobno delali tudi Golobovi-KULOVCI, ker imajo v vladi tudi Levico, ki je primerljiva s Sovjetskimi BOLJŠEVIKI ?

Komentiraj