Umiranje pljuč sveta ali le izgovor za novi kolonializem? Brazilska Slovenka o vsem, česar vam mediji ne povedo

Vir foto: osebni arhiv
POSLUŠAJ ČLANEK
Erika Dvoršak se predstavi kot Brazilka in napol Slovenka. Izhaja iz Ria de Janeira. Je diplomirana jezikoslovka, končala je tudi glasbeno šolo.


Ukvarja se s prevajalstvom, fotografijo, videom in drugimi ustvarjalnimi  dejavnostmi.
Slovensko javnost je razburkala s svojimi tviti o požarih v Amazoniji, kjer "insajdersko" kaže sliko, ki je v marsičem korenito  drugačna od tiste, ki jo dobimo iz večine medijev. Prosili smo jo za kratek intervju o njenih opažanjih in stališčih.


"Umirajo pljuča sveta!" Tako slišimo praktično od vsepovsod in zraven so slike gorečega gozda ali opečenih živali. Nam bo res zmanjkalo zraka, če ne gremo takoj gasit? To verjetno niso prvi taki požari?

Brazilci že desetletja poslušamo laž, ki se širi po svetu, da je Amazonija pljuča sveta. Težava je, ker to lahko hitro vodi do težnje, da bi Amazonija postala nekakšno mednarodno ozemlje. Amazonija vendar ne predstavlja niti 1 % površine Zemlje. Kakšna čarovnija bi bilo, da bi 1 % sveta proizvedel 20 % njegovega kisika. Brazilci vse bolj opažamo, da gre le za željo internacionalizirati naše ozemlje.

Ljudje po svetu tega morda ne vedo, a kolektivna histerija o požarih v Amazoniji se je začela takrat, ko je naš predsednik odpovedal sredstva namenjena tujim nevladnim organizacijam. Te

delujejo v Amazoniji pod pretvezo, da jo zaščitijo.

Ta vloga nevladnih organizacija pa ni najlepša! Ponavadi si NVO predstavljamo kot skupino prostovoljcev - hipsterjev, ki sicer okorno, a iz srca nosijo vodo žejnim črnčkom, in smo jim hvaležni, ker opravijo še naš delež dobrodelnosti ...

In na območju Amazonije je prisotnih ogromno teh nevladnih organizacij - govori se o več kot sto tisočih. Za primerjavo si poglejte, koliko jih je na severovzhodu države, kjer je puščava in so ljudje najrevnejši. Razlika je absolutno nesorazmerna.
Veliko teh nevladnih organizacij pravi, da se zavzema za domorodce. Pa veste, kje so rudniki niobija v Braziliji? Kje je največja rezerva urana na svetu? Vse na ozemlju staroselcev v Amazoniji. Morda so zato interesi teh "nevladnih organizacij" bolj v teh virih. Eden od naših generalov, te dni sem gledala intervju z njim na Twitterju, je povedal, da osebno pozna norveškega kralja - srečal ga je sredi rezervata domorodcev v Roraimi.

Včasih se v medijih pojavijo (domnevni) predstavniki brazilskih staroselcev po vsem svetu, ki se jočejo poleg brazilske zastave in pravijo, da Amazonija prosi za pomoč. Že hitro iskanje na Googlu bo razkrilo, da za takšnimi ljudmi stojijo mednarodne organizacije z Norveške, Nemčije itd.

Cel svet govori o požarih, v Braziliji pa vemo, da gre predvsem za našo narodno suverenost.
Najpreprostejši način, da razložim situacijo je: prejšnja vlada je Brazilijo prodala tujim interesom. Trenutna vlada je domoljubna in je ne želi več razdajati.

Je država res tako nesposobna in/ali nemočna, da bi požare ustavila? Je v resnici stanje tako alarmantno?

Najpreprostejši način, da razložim situacijo je: prejšnja vlada je Brazilijo prodala tujim interesom. Trenutna vlada je domoljubna in je ne želi več razdajati. Ključno je, da se zavedamo, da ti požari niso nič nenavadnega. Smo v sušnem obdobju, požari so bili v njem od nekdaj precej pogosti. Res je, da se je eden od požarov zelo razširil - a vlada je hitro sprejela varnostne ukrepe, da bi ga omejila. Za to je sprejela tudi mednarodno pomoč. Položaj je pod nadzorom.

Nekateri požari pa so bili tudi podtaknjeni - torej gre za kriminalna dejanja. Policija je odkrila, da so storilci uporabljali aplikacijo WhatsApp, da so se dogovorili, kdaj in kje bo ogenj. Imeli so skupino poimenovano "Dan ognja". Kriminalna združba naj bi bila povezana z Inštitutom za ohranjanje biodiverzitete.

Na živce mi gre, ko vidim, koliko lažnih dejstev objavljajo mediji. Tudi večina slik požarov je lažnih - od drugod ali iz drugih let.

Dolgo že poslušamo o tem, kako se Amazonski gozd neodgovorno izsekava in da je v ozadju mednarodno izkoriščanje in mednarodni kapital. Kaj pa brazilski interesi? Bi bil lahko takšen požar za koga ugoden? Ali je sedanji "cirkus" morda namenjen temu, da se svetovna javnost zgane glede dolgoročnejšega problema ekologije v Amazoniji?

 Vidim, da svet zelo malo pozna naše okoljske zadeve. Brazilija je najuspešnejša država na svetu pri ohranjanju pragozdov znotraj svojih meja. Več kot 60 % našega ozemlja (8.516.000 km2) pokriva domorodno rastje. Brazilski gozdarski zakonik je eden izmed najstrožjih na svetu. Brazilija ima med večjimi državami največji delež svojega ozemlja (24,2 %) pod okoljsko zaščito. Kmetijska dejavnost v Braziliji pokriva le 29 % našega ozemlja. Odgovorni smo za le 2 % emisij toplogrednih plinov.
Brazilija je najuspešnejša država na svetu pri ohranjanju pragozdov znotraj svojih meja. Več kot 60 % našega ozemlja pokriva domorodno rastje.

Veliko se govori o krčenju gozdov, izkrčena območja običajno primerjajo z območji v velikosti São Paula ipd. - a pri tem je treba vseeno upoštevati, v kakšnem razmerju je to z velikostjo cele Amazonije. Prav tako je treba razlikovati med nezakonitim krčenjem gozdov in pa dovoljeno uporabo 20 % površin - če je kmetija na območju Amazonije, ima lastnik do tega po zakonu pravico.

Braziliji je v interesu, da se lahko kmetijstvo normalno razvija. Prejšnja vlada je pod pritiskom nevladnih organizacij uvedla različne ovire za kmetijsko dejavnost, kot na primer koncept "zakonite rezerve" - ta je proizvajalcem preprečevala uporabo 20-80 % lastnega ozemlja. To je v Braziliji dušilo kmetijsko dejavnost. Število samomorov kmetov se je izjemno povečalo.

Z dejanji sedanje vlade pa se naše stanje lahko postopoma vrača v normalnost. To jezi tiste, ki imajo koristi od naše šibkosti na področju kmetijstva.

Zaradi takih "katastrof" Brazilija v očeh sveta izgleda "zlobna" in dobiva gospodarske sankcije. Ne smemo pozabiti na geopolitični element te vrste dogodkov.

Na Brazilijo gledajo mnogi zahodnjaki kot na "tretji svet" in so zato morda prepričani, da si sama ne more pomagati in da je nujna zunanja intervencija. Da je politika tako pokvarjena, da bo prej pognala državo v propad kot pa poskrbela za interes ljudi. Mar ni to nekakšen nove vrste kolonializem?

Eden od razlogov, zakaj nas vidijo kot državo tretjega sveta, je politizacija revščine. Mi smo približno 13 let preživeli pod oblastjo skrajne levice in to je državo korak za korakom peljalo v propad. Nemočno smo gledali največje korupcijske škandale v svetovni zgodovini - na žalost ne pretiravam.

Brazilija je država obilnega bogastva. Odtod sledi, da je tudi možnosti za krajo neskončno, od kraje v družbi do kraje našega naravnega bogastva. Prav čudiš se!

Priložnosti je nešteto, a večina dohodkov je koncentriranih v velikih podjetjih, in oblast se koncentrira na posamične politične dejavnike. Lastniki malih in srednje velikih podjetij ne morejo uresničevati svojih velikih idej. Odlične ideje se hitro znajdejo v rokah lastnikov velikih podjetij in oblasti.

A zdaj imamo na oblasti nekoga s povsem drugačno miselnostjo kot prej. Čudežev ne pričakujemo od nikogar, sistem je še vedno kar "opremljen". Vendar je to, kar svet gleda zdaj, velik napor, da se država usmeri k napredku. Mislim, da bomo še vedno veliko slišali o "mednarodnih krizah" in da bodo glavni mediji kar naprej govorili o "grozotah" moje države, saj smo velika sila na svetovnem gospodarskem prizorišču.

Spremljajte Eriko Dvoršak na Twitterju: https://twitter.com/erikadvorsak/status/1165320911970586624


Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike