Umik NSi je pričakovan, moder in edini smiseln. In sploh ne gre za ideologijo
POSLUŠAJ ČLANEK
Ponedeljkova odločitev Nove Slovenije za umik iz koalicijskih pogajanj s petimi strankami levo od sredine je presenetila le nepoznavalce, oziroma bežne spremljevalce domače politike.
Ti vzroke zanjo najbrž vidijo v ideologiji, a v resnici so ob propadu koalicije 5+1 ideološke narave zgolj izbruhi največjega veselja in največje žalosti. Skupno obema reakcijama je, da ne prihajata od volivcev NSi, ki, kot kaže tudi naša anketa, ostajajo trezno zadovoljni.
Če se iskanja bodoče koalicije z največjimi obeti za stabilno in učinkovito vodenje Slovenije lotimo mimo prizme ideologije, skozi katero sveti večina medijskih žarometov, dobimo precej drugačno sliko trenutne slovenske politične stvarnosti. In to stvarnost je na včerajšnji novinarski konferenci smiselno, kulturno in v državniškem slogu razložil Matej Tonin.
Z ideološko neobremenjenega vidika na slovensko politično realnost je umik desnosredinske stranke kot je Nova Slovenija iz pogajanj za koalicijo s petimi strankami, ki prihajajo levo od sredine, najbolj logična poteza.
Ne samo zaradi vsebinskih razhajanj, ki morda s trojčkom leve sredine (LMŠ-SMC-SAB) niso nepremostljiva (s SD pač), temveč predvsem zaradi tega, ker je iz okoliščin jasno, da vlada šestih po moči praktično izenačenih strank pod vodstvom neizkušenega premiera enostavno nima prihodnosti. Še posebej zaradi povsem podrtih odnosov med ostalimi partnerji, ki vključujejo dva bivša predsednika vlade, enega, ki si to močno želi postati ter večnega upokojenskega ministra, ki po raznih vladah že 14 let v glavnem dela zgago.
Kako bi takšen razglašen orkester s preveč dirigenti dejansko lahko storil kaj dobrega za Slovenijo? Se mar iz preteklosti nismo ničesar naučili?!?
Če to dejstvo, očiščeno ideoloških predsodkov, postavimo na mizo, ga nedvomno razume velika večina opravilno sposobnih slovenskih državljanov. In če si čistega vina nalijejo tudi tisti, ki so navijali za takšno koalicijo, morajo priznati, da si tega niso želeli zaradi dejanskega prepričanja v njeno učinkovitost in dolgoročno operativnost, temveč izključno zaradi postavljanja ideoloških barikad okrog zmagovalca minulih volitev.
Ključno vprašanje, na katerega so v NSi tekom pogajanj očitno znali poiskati pravi odgovor, je, zakaj bi ravno krščanski demokrati morali nastaviti hrbet za takšno majavo in brezperspektivno španovijo? Morda zato, da bi zadovoljili tiste, ki na vso silo iščejo odvode okoli SDS? Morda zaradi stolčkov, zanje nedvomno ugodne delitve plena? Mar ni to v resnici kupčija s Skušnjavcem v zameno za njihovo dušo?!? In če že res moramo dobiti SDS-u okolibežno vlado, zakaj ne bi hrbta zanjo raje nastavila Levica?
Nekateri so podvomili v krepost kraljice volilnega karnevala, a prvi pasti so se v NSi na spreten, eleganten in prepričljiv način izognili. Vendar tudi hoja naproti drugemu snubcu zanje nikakor ne bo na ravni prijetnega popoldanskega sprehoda. V tem smislu iz amaterske zdaj prestopajo v profesionalno kategorijo, saj je Janša mnogo bolj spreten in izkušen politik od Šarčeve druščine.
In bodimo realni, do NSi, izven lastnega interesa, predsednik SDS ne goji prav nobenih simpatij.
Ti vzroke zanjo najbrž vidijo v ideologiji, a v resnici so ob propadu koalicije 5+1 ideološke narave zgolj izbruhi največjega veselja in največje žalosti. Skupno obema reakcijama je, da ne prihajata od volivcev NSi, ki, kot kaže tudi naša anketa, ostajajo trezno zadovoljni.
Če se iskanja bodoče koalicije z največjimi obeti za stabilno in učinkovito vodenje Slovenije lotimo mimo prizme ideologije, skozi katero sveti večina medijskih žarometov, dobimo precej drugačno sliko trenutne slovenske politične stvarnosti. In to stvarnost je na včerajšnji novinarski konferenci smiselno, kulturno in v državniškem slogu razložil Matej Tonin.
To je logika
Z ideološko neobremenjenega vidika na slovensko politično realnost je umik desnosredinske stranke kot je Nova Slovenija iz pogajanj za koalicijo s petimi strankami, ki prihajajo levo od sredine, najbolj logična poteza.
Z ideološko neobremenjenega vidika na slovensko politično realnost je umik desnosredinske stranke kot je NSi iz pogajanj za koalicijo s petimi strankami, ki prihajajo levo od sredine, najbolj logična poteza.
Ne samo zaradi vsebinskih razhajanj, ki morda s trojčkom leve sredine (LMŠ-SMC-SAB) niso nepremostljiva (s SD pač), temveč predvsem zaradi tega, ker je iz okoliščin jasno, da vlada šestih po moči praktično izenačenih strank pod vodstvom neizkušenega premiera enostavno nima prihodnosti. Še posebej zaradi povsem podrtih odnosov med ostalimi partnerji, ki vključujejo dva bivša predsednika vlade, enega, ki si to močno želi postati ter večnega upokojenskega ministra, ki po raznih vladah že 14 let v glavnem dela zgago.
Kako bi takšen razglašen orkester s preveč dirigenti dejansko lahko storil kaj dobrega za Slovenijo? Se mar iz preteklosti nismo ničesar naučili?!?
Če to dejstvo, očiščeno ideoloških predsodkov, postavimo na mizo, ga nedvomno razume velika večina opravilno sposobnih slovenskih državljanov. In če si čistega vina nalijejo tudi tisti, ki so navijali za takšno koalicijo, morajo priznati, da si tega niso želeli zaradi dejanskega prepričanja v njeno učinkovitost in dolgoročno operativnost, temveč izključno zaradi postavljanja ideoloških barikad okrog zmagovalca minulih volitev.
Ključno vprašanje, na katerega so v NSi tekom pogajanj očitno znali poiskati pravi odgovor, je, zakaj bi ravno krščanski demokrati morali nastaviti hrbet za takšno majavo in brezperspektivno španovijo? Morda zato, da bi zadovoljili tiste, ki na vso silo iščejo odvode okoli SDS? Morda zaradi stolčkov, zanje nedvomno ugodne delitve plena? Mar ni to v resnici kupčija s Skušnjavcem v zameno za njihovo dušo?!? In če že res moramo dobiti SDS-u okolibežno vlado, zakaj ne bi hrbta zanjo raje nastavila Levica?
Nekateri so podvomili v krepost kraljice volilnega karnevala, a prvi pasti so se v NSi na spreten, eleganten in prepričljiv način izognili. Vendar tudi hoja naproti drugemu snubcu zanje nikakor ne bo na ravni prijetnega popoldanskega sprehoda. V tem smislu iz amaterske zdaj prestopajo v profesionalno kategorijo, saj je Janša mnogo bolj spreten in izkušen politik od Šarčeve druščine.
In bodimo realni, do NSi, izven lastnega interesa, predsednik SDS ne goji prav nobenih simpatij.
Anketa: Kako vidite odločitev NSi o umiku?
Vabljeni k sodelovanju v naši anonimni anketi o umiku NSi iz koalicijskih pogajanj za Šarčevo koalicijo.
Create your own user feedback survey
Članek z rezultati ankete bomo na Domovini objavili v naslednjih dneh.
Vabljeni k sodelovanju v naši anonimni anketi o umiku NSi iz koalicijskih pogajanj za Šarčevo koalicijo.
Create your own user feedback survey
Članek z rezultati ankete bomo na Domovini objavili v naslednjih dneh.
Povezani članki
Zadnje objave
To je groza, ni pa strah – Justin Earl Grant
18. 3. 2024 ob 23:11
Golob zavrnil ponudbo evropskih naprednjakov, da postane njihov spitzenkandidat
18. 3. 2024 ob 6:31
Lažnivi svet »sončnega kralja« Roberta Goloba
17. 3. 2024 ob 16:30
Politični razkol
17. 3. 2024 ob 9:30
Ekskluzivno za naročnike
To je groza, ni pa strah – Justin Earl Grant
18. 3. 2024 ob 23:11
Domovina 139: Laži socialista Goloba
13. 3. 2024 ob 9:00
Franc Bole: »oče urednik«, pionir in velikan katoliške medijske scene
11. 3. 2024 ob 16:11
Prihajajoči dogodki
MAR
19
Predstavitev knjige o Virgilu Ščeku
11:00 - 12:00
MAR
19
Slovesne večernice
18:00 - 19:00
MAR
19
MAR
20
Video objave
Odmev tedna: Mučeniki, cvetje in komunikacija
15. 3. 2024 ob 20:37
Odmev tedna: "svobodni" odhodi in pripravljenost strank na evropske volitve
8. 3. 2024 ob 22:07
Vroča tema: RTVS je prevzela trda levica
6. 3. 2024 ob 20:31
6 komentarjev
Kraševka
ROMAN REM, REALNO GLEDANO IMATE POPOLNOMA PRAV.
Veliko jih misli, da če bi Janša ponudil, kot mandatarja nekoga drugega iz svoje stranke, da bi se potem pridružili h koaliciji še iz LIBERALNIH strank. Potem, pa bi se potrdilo, kako deluje vse skupaj.
Tudi sama mislim, da ustavno gledano, vsak poslanec glasuje po svoji vesti. Vnaprejšnje koalicije, kjer so predsedniki strank v imenu vseh poslancev razlagali, s kom ne gredo v vlado, pa je res vprašljivo.
Peter,
Dober je vaš predlog, kjer bi v vladi bili vsi toliko močni, kolikor poslancev je vsaka stranka dosegla. Tako kot v Švici. To bi nas res lahko rešilo ENOUMJA.
MEFISTO
Kraševka, nekoliko preveč si pod vplivom Antona Tomažiča, velikega ustanovnega člana Demosa, Nove Slovenije in ne vem česa še. Mož je namreč nekoliko izgubil politični kompas, glede na njegova leta pa je najbrž prepozno, da bi ga znova našel ali pa, da bi se spet našel.
Alojzij Pezdir
Nesojeni mandatar strank (relativnih volilnih poraženk) protijanševe leve koalicije Marjan Šarec in njegovi mefistovski prišepetovalci iz politično-kriminalnega podzemlja "globoke države" bi morali, preden terjajo od "svojih" izvoljenih poslancev potrebnih 46+ podpisov pod kandidaturo Marjana Šarca za mandatarja vlade RS , najeti kvalificirane učitelje za nujni "šnel kurz" iz temeljev ustavne ureditve v RS ter iz temeljev pluralne demokracije in politične etike.
Gre namreč za to, da so legalno in legitimno izvoljeni poslanci v DZ RS po veljavni ustavi RS svobodni, samostojni in neodvisni odposlanci vsega ljudstva ter odgovorni zgolj in samo svoji vesti ter celotnemu volilnemu telesu. Kar pomeni, da prvaki strank nimajo nikakršne pravice ne predlagati, ne ukazovati in ne protizakonito nadzorovati, kako bodo poslanci iz njihovih strank glasovali na tajnih volitvah mandatarja za novo vlado RS v DZ RS.
Povedano povsem nedvoumno: vsako politično izsiljevanje vnaprejšnjih podpisov posameznih poslancev pod kandidaturo katerega koli kandidata za mandatarja ter vsak poskus nezakonitega nadziranja tajnega glasovanja in posledično morda celo sankcioniranja "strankarske nediscipline" znotraj organov posamezne stranke bi bilo povsem protiustavno, nezakonito in nedemokratično.
Pričakovali bi, da se bodo ob teh lahkomiselnih zloslutnih napovedih protiustavnih, nezakonitih in nedemokratičnih ravnanj znotraj strank protijanševe leve koalicije izključevanja oglasili vsaj nekateri ugledni ustavnopravni strokovnjaki in aktivni branilci vladavine prava ter resnične pluralne politične demokracije na Slovenskem ter pritrdili tistemu delu državljanov, ki se zavzemajo za prevlado spravljivega in neizkljočujočega načela: "Kdor ni proti nam, je z nami!"
Kajtimara
Dobra odlocitev NSi. Za vse.
MEFISTO
Zdaj se lahko 12,6 procentni Šarec brez posebne škode pridruži Milanu Kučanu na dopustu.
MEFISTO
Avtor kolumne seveda nekoliko navijaško pretirava v korist Nove Slovenije.
Ne Novi Sloveniji in ne Sloveniji ni bilo potrebno medsebojno snubljenje trde levice (ne leve sredine) in Nove Slovenije.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.