Nadškof Stres dvomi v presojo iz Rima o umiku celjskega duhovnika?

Osnovna foto: pixabay, Stres: wikipedia
POSLUŠAJ ČLANEK
Pred časom smo na Domovini prvi in skorajda edini poročali o ukrepanju iz Rima zoper vplivnega slovenskega lazarista Jožeta Planinška, s strani več oseb obtoženega spolnih zlorab. Papeževi možje so direktorja doma Sv. Jožef v Celju umaknili z vseh funkcij ter mu odredili triletno prepoved opravljanja duhovniških opravil v javnosti.

Sicer nekoliko zapoznelo, a vendarle sporočilno ukrepanje Svetega sedeža pa očitno ni vsem po godu. Tako je vsaj sklepati po nenavadni pridigi, ki jo je ob slovesnosti praznovanja Slomškove nedelje v Celju pri sv. Jožefu imel nekdanji prvi mož slovenske Cerkve, Planinškov sobrat lazarist, dr. Anton Stres.

Pridiga upokojenega nadškofa dr. Antona Stresa je med verniki, pa tudi znotraj cerkvenih krogov, dvignila veliko prahu, saj bi jo lahko razumeli tudi kot poskus oprati ime tamkajšnjega duhovnika Jožeta Planiška, ki ga je slabi dve leti po pričanju petih domnevnih žrtev spolnih zlorab za iniciativo Dovolj.je, ene pa tudi na Planet TV, vodstvo lazaristov nedavno umaknilo z vseh funkcij ter mu za tri leta prepovedal opravljanje duhovniških opravil v javnosti.

Stres je preko nagovora škofa Antona Martina Slomška izpostavil pokorščino svetega Jožefa ter iz tega izpeljal nauk, da tudi nam Bog svoje skrivnosti prikriva in nas uči ne prenaglo soditi, temveč v ponižnosti čakati, da nam Bog, kakor sv. Jožefu, ob pravem času vse razodene. »Prenagljene in neutemeljene sodbe in obtožbe ne zastrupljajo samo naših odnosov z drugimi ljudmi, ampak tudi z Bogom,« je dejal Stres.

V nadaljevanju je spregovoril tudi o pravičnosti in poštenosti »dati vsakemu, kar mu gre in do česar ima pravico«. »Med te pravice spada tudi pravica do dobrega imena, do katerega je imela pravico tudi devica Marija,« ob tem pravi Stres, ki to pojmovanje pravičnosti označi za ozko in kot tisto, v katero se »skrije človeška maščevalnost«. Nadalje Stres pravi, da je Božja pravičnost drugačna, da je Bog »pravičnik, ki nas, grešnike opravičuje«.

Naloga pravičnosti je varovanje pred maščevalnostjo, da kroti »izpade in pretiravanja«. »Pravičnost zahteva, da se v sodbah ne prenaglimo, temveč prepustimo dokončno sodbo Bogu, ki edini lahko pravično sodi. Bog je najbolj pravičen in v svoji vrhunski pravičnosti ne obsoja in ne pogublja, temveč opravičuje, ko nas rešuje naše lastne krivičnosti,« je dejal Stres.

Planinšek kot Devica Marija?!?


Besede nadškofa Stresa je bilo razumeti kot zagovor nedavno umaknjenega zelo vplivnega slovenskega lazarista Jožeta Planinška, ki je bil prav tako prisoten v zboru na slovesnosti. Glede njega naj bi, sklepajoč po nadškofovih besedah, žrtve in javnost ponižno čakali, da se »ob pravem času« vse razodene, grešnika pa opravičili.

Precej razburjenja je povzročila metaforika nekdanjega prvega pastirja slovenske Cerkve, iz katere se zdi, da Stres vleče vzporednice med Planinškom, ki ga je nespodobnih početij obtožilo pet različnih oseb, in Devico Marijo.

Novi celjski škof Maksimilijan Matjaž v sobotnem intervjuju za Domovino na temo spolnih zlorab:

"Mislim, da se veliko dela na tem področju, da imamo narejenih veliko podlag za ukrepanje. Žal pa se mehanizmi, strukture, pa tudi ljudje šele počasi premikajo. Prepričan sem, da bi se lahko naredilo več in hitreje, predvsem, da bi se bolj zavarovalo najprej žrtve, potem pa tudi osumljence, dokler se jim ne dokaže krivda. Smo v času, ko so te stvari hitro javne in trpijo zaradi tega tako žrtve kot tudi drugi ljudje."

Preberite celoten intervju (klik!), v katerem je škof spregovoril tudi o konkretnem celjskem primeru.



Planinšek je bil do posredovanja iz Rima direktor pastoralnega centra pri sv. Jožefu v Celju in ob tem kljub številnim zagotovilom o ničelni toleranci do spolnih zlorab ostal na položaju in še naprej delal tudi z mladimi. Kot je za Domovino povedal eden od duhovnikov s Celjskega, je bilo to mogoče ob podpori sobratov lazaristov – tokratnega pridigarja, upokojenega nadškofa Antona Stresa in kardinala Franca Rodeta.

Da je v isti pridigi upokojeni nadškof omenjal tudi skrbnost zagotavljanja varnosti in telesnega in duševnega razvoja ter potrebo po tem, da starši otrokom posredujejo vero in moralno krepost, je zbrane verne še toliko bolj razburilo. Vsakršna spolna zloraba namreč posega prav v varnost, telesni in duševni razvoj žrtev, hkrati pa kaže na moralno izprijenost storilca.

KOMENTAR: Tadeja Zabret
Mar tudi Stresu ni jasno, kdo so tu žrtve?
Verniki so v pridigi prepoznali močan lik v Cerkvi, ki brani duhovnika, s petih strani obtoženega spolnih zlorab in zaradi tega umaknjenega iz pastoralne in druge javne dejavnosti. In hkrati moralistično Cerkev, ki ljudi uči ponižnosti, pokorščine do takšne Cerkve ter poštenosti, pravičnosti, morale in ljubezni do s težkimi in kredibilnimi obtožbami obremenjenega človeka, proti kateremu je ukrepala celo vrhovna avtoriteta Katoliške cerkve (ne pa tudi posvetna oblast, ker je večina primerov zastarala). Pri vsem tem pa nadškof Stres ni niti omenil pravičnosti in ljubezni na strani šibkejših – žrtev zlorab. Hkrati je pridiga očitno tudi kritika ukrepanja proti duhovniku, ki ga je vrh družbe lazaristov tako zvesto branil, čeprav so ga zaradi "neprimernega obnašanja", kot so to poimenovali, pred leti po tihem disciplinsko kaznovali tudi sami. Nadškof Stres je tako dejansko kritiziral sam Sveti sedež in papeža, ki v svojem pontifikatu resno nadaljuje Benediktovo čiščenje pred lastnim pragom. In kot je, tudi preko besed murskosoboškega škofa Štumpfa za Domovino: "ne smemo se slepiti, nismo naredili dovolj," sporočilo v svet poslala nedavna konferenca cerkva vzhodne in srednje Evrope o zaščiti pred spolnimi zlorabami, je papež Frančišek odločno na strani žrtev. Resničnih žrtev seveda. Papež vztraja, da je potrebno spolne zlorabe v Cerkvi priznati in proti storilcem ukrepati. »Samo ko se soočimo z resnico teh krutih ravnanj in ponižno iščemo odpuščanje žrtev in tistih, ko so to doživeli, bo Cerkev lahko našla pot, zaradi katere jo bodo ponovno imeli za kraj sprejemanja in varnosti za tiste, ki potrebujejo pomoč. Naši izrazi skrušenosti se morajo pretvoriti v konkretno pot prenove, bodisi zato, da preprečimo nadaljnje zlorabe, bodisi zato, da drugim zagotovimo zaupanje z dejstvom, da bodo naša prizadevanja pripeljala do resnične in zanesljive spremembe,« je zbranim na konferenci dejal papež. Kako gre sprejemanje te miselnosti odgovornim pri nas, presodite sami.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike