UMAR: gospodarska rast bo 2,3 %, a GZS se ne strinja. Primerljive države rastejo hitreje

Uredništvo

22. 9. 2016 ob 19:25
0 komentarjev

Gospodarstvo

POSLUŠAJ ČLANEK

"Bruto domači proizvod se bo letos povečal za 2,3 %, prihodnje leto pa za 2,9 %," so bili danes optimistični v Uradu RS za makroekonomske analize in razvoj (UMAR).

Bolj skeptični so v Gospodarski zbornici Slovenije, kjer napovedujejo 2 % gospodarsko rast, obenem pa jih skrbi, da je za optimizmom UMAR-ja potuha javni upravi pri večanju stroškov dela. Samo lani je ta narasel za 6,3 %, letos pa sindikati za plače zahtevajo še 330 milijonov evrov.

Medtem primerljive države gospodarsko rastejo večinoma hitreje od Slovenije.

Vlada je danes potrdila predloga proračuna za leti 2017 in 2018, ki predvidevata primanjkljaj v višini 1,6 % BDP, oziroma 0,9 % BDP.

"Ključna dejavnika rasti bosta izvoz in zasebna potrošnja. Dinamiko rasti BDP bodo zaznamovale državne investicije, vezane na obseg črpanja EU sredstev. Ob ugodnih gospodarskih gibanjih se bo nadaljevalo izboljševanje razmer na trgu dela, kjer pa bo na gibanje zaposlenosti vedno bolj vplivalo krčenje števila delovno sposobnega prebivalstva," so še zapisali v UMAR-ju.

Rast plač se naj bi krepila v zasebnem sektorju, v javnem pa po letošnjem skoku nekoliko umirila. Inflacija bo ostala razmeroma nizka, tveganje za nižjo rast od predvidene pa prihaja predvsem iz mednarodnega okolja, torej od dogajanja v izvozu.

Glede na izboljšanje razmer na trgu dela in povečanem zaupanju potrošnikov se naj bi potrošnja gospodinjstev še okrepila, leta 2017 pa naj bi h gospodarski rasti pripomogla še rast državnih investicij, sofinanciranih iz EU sredstev.

Nadaljuje se tudi rast državne potrošnje, predvsem zaradi povišanja plač in večjega števila zaposlenih v javnem sektorju ter izdatkov v zdravstvu.

Nominalna rast povprečne plače bo letos in prihodnje leto okrog 2 %

GZS: UMAR pretirava

Umarjevega optimizma ne delijo v Gospodarski zbornici Slovenije.

"Ne moremo se otresti vtisa, da višja Umarjeva napoved odpira večjo legitimnost javnim zavodom in javni upravi pri večanju stroškov, še posebej lastnih stroškov dela," so zapisali v odzivu.

Menijo, da napovedi državnega urada temeljijo na preoptimističnih predpostavkah, sploh glede visoke rasti izvoza, ki ne upošteva pričakovanega učinka manjšega povpraševanja po izdelkih v državah v razvoju, pa tudi nekaterih tveganj, povezanih z izstopom Velike Britanije iz EU.

Sindikati javnega sektorja kljub letošnji visoki rasti plač v pogajanjih z vlado zahtevajo še 330 milijonov evrov, proračun za leto 2017 pa predvideva 2,5-odstotno rast stroškov dela glede na letošnjo ocenjeno realizacijo.

Vlada: V naslednjih letih bomo pobrali več davkov

Vlada je medtem zakoličila predloga proračunov za leto 2017 in 2018. Odhodki bodo prihodnje leto znašali 9,53 milijarde evrov, prihodki pa 8,84 milijarde, kar pomeni, da bo primanjkljaj znašal 1,6 odstotka BDP-ja.

V 2018 bodo odhodki znašali 9,57 milijarde evrov, primanjkljaj pa naj bi znašal 0,9 odstotka BDP-ja.

Več denarja, dodatnih 35 milijonov v naslednjem letu in dodatnih 49 v 2018, bo vlada namenila za zdravstvo, kar naj bi šlo za skrajšanje čakalnih dob. Ob tem so prioriteta še varnost, infrastruktura, znanost, informacijska tehnologija in zdravje.

Večja sprememba je dodaten denar za zdravstveno blagajno. Predlog predvideva dodatnih 35 milijonov evrov v letu 2017 in dodatnih 49 milijonov evrov v letu 2018. Zaradi ugodnejše gospodarske slike ne bo dodatnega primanjkljaja, bo pa zdravstvo lahko krajšalo čakalne dobe, je zatrdila ministrica za finance Mateja Vraničar Erman.

Predvidena rast BDP v primerljivih državah večinoma višja

V Sloveniji se torej predvideva gospodarska rast med 2 in 2,3 odstotki, kar pa v primerjavi z evropskimi konkurenti ni nič kaj impresivno.

Spletna stran www.focus-economics.com, ki se ukvarja z ekonomskimi projekcijami, denimo za letos Češki napoveduje 2,5 % rast, Slovaški 3,2 %, enako Poljski, Madžarska in Slovenija naj bi gospodarsko zrasla za 2,0 % in Hrvaška za 1,8 %.

KOMENTAR: Uredništvo

Rast z ročno zavoro

Sovenija gospodarsko raste, a šele umestitev v mednarodni kontekst pokaže, da z ročno zavoro. Ta je zategnjena že kar nekaj časa in bi se sprostila zgolj ob strukturnih reformah, za katere ima vlada ob gospodarski rasti izgovor več, da jih ne izvede. Mini davčna reforma v tem pogledu ne prinaša ničesar resnega in je zgolj dimna zavesa za dvig davka na dobiček. Povsem realno gledano je to v glavnem vse, kar na gospodarskem področju lahko pričakujemo od Cerarjeve vlade. Našo usodo bo tako še naprej krojilo mednarodno okolje in uspešnost izvoznikov na trgih Nemčije, Avstrije, Italije itd.. Škoda, saj bi sapico v jadrih iz mednarodnih voda z nekaj poguma lahko izkoristili za močan odskok na pot, ki smo jo dobro zastavili ob mednarodno primerljivo nadpovprečni rasti v letih 2004-2008.