Ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja: še en predlog, ki spreminja zato, da se nič ne spremeni
Bliža se prva obletnica vlade Marjana Šarca. 13.. 1. rojstni dan bodo praznovali na petek 13. Če odmislimo vraževernost ostaja dejstvo, da vlado realno vodi nadpremier Mesec. Šarec pa ne kuri ražnja, ko je zajec še v gozdu, ker on je tisti zajec, ki priskaklja na ukaz gospodarja Meseca.
Znova se je to pokazalo ob predlogu Levice za ukinitev prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja. Najprej se Šarec ostro upre, takoj zatem pa poklekne. Predlog je povsem v stilu Levice - preprost, dobro se sliši in dolgoročno škodljiv.
95% ljudi naj bi bilo na boljšem, kmetje in upokojenci bodo privarčevali celo 35 evrov na mesec. Do tu vse lepo in prav, čeprav bode dejstvo, da bo stranka, ki se nominalno zavzema zlasti za delavce, najbolj razbremenila tiste, ki ne delajo – brezposelne in upokojence. Delavcu se bo namreč osnovno zavarovanje zvišalo, upokojencem ga plačuje država.
Dvig prispevnih stopenj za samostojne podjetnike bo povzročil najmanj dvig cen, v skrajnem primeru pa zaprtje obrti in prehod na pleča države. Tudi ostalim zaposlenim bo ukrep pomagal bore malo, če bodo zaradi povečane obremenitve plač izgubili službo. Državni zavodi in ustanove bodo povečano obremenitev plač tudi prevalili na davkoplačevalce. Cene vrtcev, komunalnih storitev, domov za upokojence se bodo torej dvignile. Pa vendar je Šarčeva vlada na izsiljevanje Levice že skorajda pristala. Moti samo še »malenkostno« (60-70 milijonsko) striženje številk.
Vlada, ki sicer tako rada striže ljudi, se pač ne sekira za nekaj deset milijonov primanjkljaja, v najboljšem primeru, če bo gospodarstvo še naprej cvetelo. Saj je morebitni Nobelov nagrajenec za ekonomijo, Miha Kordiš, lepo pojasnil, da bo polmilijardni izpad nadomeščen že v letu 2021, čeprav se Evropa bliža gospodarski recesiji.
Ekonomske napovedi kažejo, da se tudi Sloveniji v naslednjih letih ne obeta nič dobrega in polmilijardni šok bi krizo še pospešil. Toda verjemimo Kordišu, ki številke vleče iz baretke, ne pa ekonomistom.
Napovedano pokritje polmilijardnega izpada v letu 2021 je v resnici zgolj fantaziranje. Če gospodarski razcvet komajda pokriva prenapihnjene izdatke, ki jih je nakopala Šarčeva vlada, si lahko mislimo kako bo s tem v recesiji. Namesto, da bi kaj privarčevali vsaj z zdravstveno reformo, bo Levica pridelala luknjo, ki bo v recesiji hitro presegla milijardo. Država bo namreč morala plačevati osnovno zavarovanje povečanemu številu brezposelnih, ki hkrati seveda ne bodo vplačevali v zdravstveno blagajno. Znižali bi se kapitalski dohodki in posledično prispevki od katerih si Levica toliko obeta.
Toda bodimo optimisti. Verjemimo, da bo ukrep zdravstvu resnično prinesel 30 milijonov na leto, kot trdi Levica. Celo v tem primeru bo zdravstvena blagajna vseeno v globokem minusu. Klinični center še vedno posluje z izgubo, zdravstvena mafija pa na letni ravni državo oškoduje za več kot milijardo.
Kje so ukrepi za zajezitev nesprejemljivo visokih stroškov zdravstvenega materiala? Kdaj se bo udarilo po prstih oderuške dobavitelje? Kdaj bodo plače medicinskih sester tako primerljive z avstrijskimi kolegicami, da se jim ne bo izplačalo bežati prek meje?
Posledično bi jih bilo dovolj, da bi imele spodoben delovni čas in bi lahko živele človeka dostojno življenje. Žal vlade resnične reforme ne zanimajo. Predlogi Levice so zgolj škodljivi, parcialni popravki, še najbolj namenjeni davno preživetem kulturnem boju.
Znova se je to pokazalo ob predlogu Levice za ukinitev prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja. Najprej se Šarec ostro upre, takoj zatem pa poklekne. Predlog je povsem v stilu Levice - preprost, dobro se sliši in dolgoročno škodljiv.
95% ljudi naj bi bilo na boljšem, kmetje in upokojenci bodo privarčevali celo 35 evrov na mesec. Do tu vse lepo in prav, čeprav bode dejstvo, da bo stranka, ki se nominalno zavzema zlasti za delavce, najbolj razbremenila tiste, ki ne delajo – brezposelne in upokojence. Delavcu se bo namreč osnovno zavarovanje zvišalo, upokojencem ga plačuje država.
Državni zavodi in ustanove bodo povečano obremenitev plač prevalili na davkoplačevalce. Cene vrtcev, komunalnih storitev, domov za upokojence se bodo torej dvignile.
Dvig prispevnih stopenj za samostojne podjetnike bo povzročil najmanj dvig cen, v skrajnem primeru pa zaprtje obrti in prehod na pleča države. Tudi ostalim zaposlenim bo ukrep pomagal bore malo, če bodo zaradi povečane obremenitve plač izgubili službo. Državni zavodi in ustanove bodo povečano obremenitev plač tudi prevalili na davkoplačevalce. Cene vrtcev, komunalnih storitev, domov za upokojence se bodo torej dvignile. Pa vendar je Šarčeva vlada na izsiljevanje Levice že skorajda pristala. Moti samo še »malenkostno« (60-70 milijonsko) striženje številk.
Vlada, ki sicer tako rada striže ljudi, se pač ne sekira za nekaj deset milijonov primanjkljaja, v najboljšem primeru, če bo gospodarstvo še naprej cvetelo. Saj je morebitni Nobelov nagrajenec za ekonomijo, Miha Kordiš, lepo pojasnil, da bo polmilijardni izpad nadomeščen že v letu 2021, čeprav se Evropa bliža gospodarski recesiji.
Ekonomske napovedi kažejo, da se tudi Sloveniji v naslednjih letih ne obeta nič dobrega in polmilijardni šok bi krizo še pospešil. Toda verjemimo Kordišu, ki številke vleče iz baretke, ne pa ekonomistom.
Zakaj bi varčevali, če lahko zapravljamo?
Napovedano pokritje polmilijardnega izpada v letu 2021 je v resnici zgolj fantaziranje. Če gospodarski razcvet komajda pokriva prenapihnjene izdatke, ki jih je nakopala Šarčeva vlada, si lahko mislimo kako bo s tem v recesiji. Namesto, da bi kaj privarčevali vsaj z zdravstveno reformo, bo Levica pridelala luknjo, ki bo v recesiji hitro presegla milijardo. Država bo namreč morala plačevati osnovno zavarovanje povečanemu številu brezposelnih, ki hkrati seveda ne bodo vplačevali v zdravstveno blagajno. Znižali bi se kapitalski dohodki in posledično prispevki od katerih si Levica toliko obeta.
Toda bodimo optimisti. Verjemimo, da bo ukrep zdravstvu resnično prinesel 30 milijonov na leto, kot trdi Levica. Celo v tem primeru bo zdravstvena blagajna vseeno v globokem minusu. Klinični center še vedno posluje z izgubo, zdravstvena mafija pa na letni ravni državo oškoduje za več kot milijardo.
Kje so ukrepi za zajezitev nesprejemljivo visokih stroškov zdravstvenega materiala? Kdaj se bo udarilo po prstih oderuške dobavitelje? Kdaj bodo plače medicinskih sester tako primerljive z avstrijskimi kolegicami, da se jim ne bo izplačalo bežati prek meje?
Posledično bi jih bilo dovolj, da bi imele spodoben delovni čas in bi lahko živele človeka dostojno življenje. Žal vlade resnične reforme ne zanimajo. Predlogi Levice so zgolj škodljivi, parcialni popravki, še najbolj namenjeni davno preživetem kulturnem boju.
Povezani članki
Zadnje objave
P. Metod Benedik, cerkveni zgodovinar: Škofjeloški pasijon je unikum v svetu
29. 3. 2024 ob 6:31
Svoboda govora ali govor Svobode
28. 3. 2024 ob 7:31
Ekskluzivno za naročnike
Domovina 141: 30 let uroka Depale vasi
27. 3. 2024 ob 6:29
Domovina 140: Kam gre denar od precenjenih železniških postaj
20. 3. 2024 ob 6:29
To je groza, ni pa strah – Justin Earl Grant
18. 3. 2024 ob 23:11
Prihajajoči dogodki
MAR
29
V kapeli Zavoda ŽIVIM križev pot za življenje
15:00 - 15:45
MAR
29
FKK 4: Za post
19:30 - 21:30
MAR
31
ZAJETI V IZVIRU - SLOVENSKI OTROCI LEBENSBORNA
18:00 - 19:00
APR
01
APR
01
KINO V ŽIVO: OKRONANA
19:00 - 21:00
1 komentar
Alojzij Pezdir
Meščeva populistična Levica, ki hoče iz te države totalitarno pregnati vsakršno zasebno pobudo in vsakršno konkurenco, da bi tako vladajoči oblastni kleptokraciji ohranila in še povečala oblast in premoč nad denarjem davkoplačevalcev, bi seveda rada popolnoma in dosledno centralizirala finančno oblast nad državnim zdravstvom ter s tem še okrepila obstoječe možnosti sistemske korupcije in sistemskega političnega klientelizma in nepotizma v monopoliziranem državnem zdravstvu in zdravstvenem zavarovalništvu.
Jasno je, da se bodo s centralizacijo vsega denarja davkoplačevalcev in nadaljnjo birokratizacijo vseh procesov v centraliziranem državnem zdravstvu in zavarovalništvu čakalne vrste le še podaljšale, vrste nezadovoljnih zdravnikov in drugih zdravstvenih delavcev še razredčile (zaradi bega najboljših na tuje), posledice nedopustnega čakanja zavarovancev na kakovostne zdravstvene storitve pa bodo po eni strani povečale in podražile zahtevnost birokratsko povzročenih zapoznelih zdravstvenih posegov in zdravljenj, po drugi pa olajšale državno zavarovalnico za nerealizirane stroške zdravljenj tistih zavarovancev, ki bodo v brezupnih čakalnih vrstah po zaslugi odtujenega in neznosno zbirokratiziranega državnega zdravstva in zavarovalništva predčasno umrli.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.