Ujčkani protestniki in pozabljeni poškodovani policisti: koga se preganja in komu je bilo oproščeno

Ena izmed obljub, katerim se je Robert Golob zavezal na javnem zagovoru pri kolesarskih protestnikih pred volitvami, in jo kasneje tudi izpolnil, je bila “amnestija” oziroma umik postopkov proti protestnikom, od katerih so terjali globe za nekatere prekrške ter stroške policijskega varovanja neprijavljenih shodov.

Navkljub temu, da je bila s strani strokovne komisije analiza ravnanja policistov na protestih predhodno že opravljena, je Golobova vlada ob nastopu oblasti zahtevala izdelavo novega poročila, v komisijo pa kadrovala po lastni presoji. S tem se je pozornost od nasilnega obnašanja protestnikov, kot je bilo obmetavanje policistov z granitnimi kockami, preusmerila na ukrepanje policistov pri vzpostavljanju javnega reda in miru. 

Novo poročilo je bilo za policijo obremenilno, ministrica za javno upravo Sanja Ajanović Hovnik je postopanje policistov javno označila za “brutalno”, proti trinajstim policistom pa so sprožili postopke zaradi suma različnih kaznivih dejanj pri njihovem ukrepanju. Možnost vložitve tožb z odškodninskimi zahtevki pa v imenu protestnikov omenjajo v Pravni mreži za varstvo demokracije. 

Nekdanji generalni direktor policije Anton Olaj medtem zagotavlja, da je bilo delovanje policije med protesti povsem v skladu s predpisi.

Oddahnil si je lahko tudi kazensko ovadeni aktivist  Zlatan Čordić – Zlatko.

V Ljubljani nasilni spopadi, v policiste metali granitne kocke ter Poškodovanih 7 policistov, pridržanih pa 9 oseb sta naslova časnikov Dela in Večera iz novembra 2020 oziroma septembra 2021, ki izpričujeta nasilje nad varuhi reda in miru na protestih proti desnosredinski vladi v prejšnjem mandatu.

Dandanes se o protestih na ulicah sredi epidemije nalezljive bolezni govori izključno v pozitivnem smislu, postopanje protestnikov pa se legitimira z odpravo glob za prekrške ter umikom tožb, povezanih z zahtevki za povrnitev stroškov policijskega varovanja. V fokusu Golobove vlade niso nasilni protagonisti zgornjih časopisnih naslovnic, temveč policisti, ki so pri varovanju protestov postopali »brutalno in naklepno«, kot se je o njih izrazila ministrica za javno upravo, takrat tudi začasna ministrica za notranje zadeve, Sanja Ajanović Hovnik.

Na podlagi Poročila o izrednem strokovnem nadzoru nad ravnanjem policije pri varovanju protestov v letih 2020 in 2021, že drugega na to temo, pripravljenega na MNZ-ju v času Golobove vlade, Slovenija danes preganja 13 policistov zaradi suma raznih kaznivih dejanj. Poročilo je bilo poslano posebnemu oddelku specializiranega državnega tožilstva.

“Tokrat se ne bo država spravljala nad protestnike, pač pa oni nadnjo” (vir: Mladina)

Poročilo, naročeno in sestavljeno v času Golobove vlade, je zdaj temelj, na katerem takratni protestniki razmišljajo o tožbah zoper državo. Kot je pred časom poročala Mladina, tovrstno možnost preučujejo pri Pravni mreži za varstvo demokracije, kjer zastopajo več protestnikov.  Izrazili so stališče, da obstajajo dobre možnosti za uspeh s tožbami.

Da je poročilo “spodobna podlaga za odškodninske tožbe zoper državo” se po istem viru strinja tudi Dino Bauk, ki je prav tako zastopal več protestnikov. Dodaja pa, da bo “seveda treba dokazati škodo” in da “bodo odškodnine bolj simbolične, a da v resnici prav za to gre. Za to, da se na simbolni ravni pokaže, da je policija ravnala narobe.”

Policijski sindikati za zdaj le “zunanji opazovalci”

Golobova vlada in kolesarski protestniki so se torej družno osredotočili na krivdo policistov, mi pa smo se obrnili na tiste, ki veljajo za varuhe njihovih interesov.

Ali so bili česa obtoženi člani policijskih sindikatov, smo povprašali tako Policijski sindikat Slovenije kot tudi Sindikat policistov Slovenije. V slednjem so povedali, da se nanje ni obrnil še nihče, prav tako s strani delodajalca še niso prejeli nobenega obvestila o morebitnih delovnopravnih ali drugih postopkih zoper katerega od članov sindikata.

Zapisali so še, da delodajalec o delovnopravnih postopkih na podlagi Zakona o delovnih razmerjih sindikat obvesti v primerih, ko član reprezentativnega sindikata pri delodajalcu vloži zahtevo za obveščanje sindikata. Na podlagi obvestila spletne strani Policije je razvidno, da je MNZ poročilo posredovalo tudi splošnemu državnemu tožilstvu, zato bodo glede uvedbe morebitnih delovnopravnih ukrepov še počakali na njihove ugotovitve.

Kot pa so opozorili v sindikatu, bi zaradi časovne oddaljenosti dogodkov določeni delovnopravni ukrepi tudi že zastarali.

Na Policijskem sindikatu Slovenije so naša poizvedovanja ignorirali.

Kaj pa se dogaja z “mirnimi protestniki”, ki so s kockami obmetavali policiste?

Da protesti v času mandata prejšnje vlade vendarle niso bili tako mirni, kot se jih zdaj nekateri nostalgično spominjajo, pričajo že nekoliko pozabljeni naslovi, kot so tisti z začetka članka. In ker se je veliko govorilo o “amnestiji” kršiteljev takratnih ukrepov in policijskih navodil, praktično nič pa o tem, kaj se dogaja z nasilneži, smo stanje takrat napovedanih postopkov preverjali pri policiji in tožilstvu.

Od tožilstva smo, dvakratnemu poizvedovanju navkljub, dobili izmuzljive odgovore in sklicevanje na nepristojnost. Glede znanega primera vdora protestnikov na obvoznico so nam denimo odgovorili, da so bili vpisniki vodeni po osebah in številkah dospelih ovadb policije in ne po vsebini zadeve ali datumu domnevnega kaznivega dejanja. Zato nam na naše konkretno poizvedovanje glede kršitev na posameznih protestih niso ponudili nobene uporabne informacije.

Razen vprašanja o postopku zoper raperja in aktivista Zlatana Čordića – Zlatka. Kazenska ovadba je Čordiću očitala, da naj bi 29. 9. in 5. 10. 2021 druge hujskal k nasilnemu upiranju in kršenju zakonitih odločb državnega organa. Policija je posnetke, ki naj bi slednje dokazovali, predložila po vložitvi kazenske ovadbe šele na sodišče, med samim zaslišanjem osumljenca pred preiskovalnim sodnikom. Utemeljen sum očitanega kaznivega dejanja se po besedah tožilstva ni potrdil, zato je bila kazenska ovadba zavržena. Spomnimo, Čordić jo je srečno, brez kakšne kazni, odnesel tudi glede nadlegovanja takratnega direktorja NIJZ, Milana Kreka, na ulici.

V policiji so bili v svojem odgovoru bolj konkretni in natančni.

Na Policiji so še povedali, da zbiranje obvestil v primeru podanih kazenskih ovadb zoper neznane storilce nadaljujejo in da bodo o vseh ugotovitvah obvestili pristojno državno tožilstvo, enako pa tudi v primeru morebitnih drugih zaznanih kaznivih dejanj.

Olaj: Avtorji poročila v mojem času so bili strokovni in nazorsko raznoliki

Za naš medij je nekdanji direktor Policije Anton Olaj povedal, da je nekaj primerov za časa protestov z območja Ljubljane in Kranja šlo na tožilstvo, a kaj se je nato zgodilo s temi primeri, žal ne ve. Glede dveh poročil, ki sta obravnavali ravnanje policistov na protestih, je dejal, da je bilo poročilo za časa prejšnjega vodstva policije takoj javno objavljeno na spletni strani policije, medtem ko je bilo poročilo ministrice prvič objavljeno v Mladini.

Olaj je še zatrdil, da je bilo poročilo prejšnjega vodstva strokovno napisano, poleg tega pa so bili avtorji poročila uravnoteženi, bilo je po 5 inšpektorjev iz »ene in druge strani«. Mnenja so bila tako tudi deljena. Ministrstvo pa je izdelalo poročilo v okoliščinah, ko se je nad uradniki vršil določen političen pritisk v smeri, da naj bo poročilo za prejšnje vodstvo obremenjujoče.

Olaj še dodaja, da ni slišal, da bi se kdo od protestnikov opravičil za poškodbe šestih policistov. Povedal je tudi, da nima informacije, da bi bila zadeva že razrešena, verjetno je še vedno na sodišču.