Ugotoviti, ali so “ponosni nasledniki Zveze komunistov” dovolj distancirani od komunizma, ustavnim sodnikom ne bi smelo biti pretežko

Foto: depositphotos.com, notranje foto: Twitter, Facebook

Dva državljana (g. Vili Kovačič in Luka Perš, ki so se jima pridružili še drugi) sta na podlagi nedavne odločitve Evropskega sodišča za človekove pravice v zvezi z Romunijo na slovensko Ustavno sodišče vložila pobudo za ugotovitev protiustavnosti (delovanja) političnih strank Levica in Socialni demokrati. ESČP je namreč odločilo, da se komunistična stranka Romunije ni dovolj distancirala od komunizma in Ceausescujevega režima in da je zato prepoved te stranke s strani romunskega sodišča utemeljena in “v demokratični družbi nujna”.

Omenjena državljana sta vložila pobudo in zahtevala, da US, sledeč sodni praksi ESČP, ugotovi eventualno protiustavnost omenjenih političnih strank in jih ob morebitnem nepravilnem odzivu prepove. Po vlogi pobude je US že odločilo, da bo to storilo z absolutno prednostjo.

Ta primer je do danes v Sloveniji edinstven, ker pri nas ni bilo lustracije, in bo gotovo dvignil vsaj nekaj političnega prahu. Iz primerjalnega Ustavnega prava so znane odločbe Ustavnega sodišča nekdanje Zvezne Republike Nemčije, ki je leta 1952 prepovedalo obstoj in delovanje nacional-socialistične stranke, leta 1956 pa prav tako prepovedalo obstoj in delovanje nemške komunistične stranke, v obeh primerih (na kratko) zaradi njune nedemokratičnosti.

Slovensko Ustavno sodišče pa je v primeru Titove ceste soglasno odločilo, da ”… ime Josipa Broza-Tita simbolizira povojni totalitarno komunistični režim, ki so ga zaznamovale obsežne in grobe kršitve človekovih pravic in temeljnih svoboščin”. Zaradi tega je poimenovanje ceste po njem za vrednote, ki jih vsebuje slovenski demokratični red, protiustavno.

Očitno pa iz te odločbe slovenska politika še ni izvedla primernih zaključkov drugje. Zato je pobuda Kovačič-Perš še kako na mestu. V tej tematiki pa je, ne glede na pravne argumentacije, zadeva za logično razmišljujočega človeka precej jasna.

Demokracija ne more predvidevati prelevitve po demokratični poti v totalitarno vladavino, saj bi tako predvidevala svojo smrt. Totalitarizem pa nikoli ne odpira vrat pravi svobodi, ker bi tako izgubil oblast.

Rediti gada na prsih

Komunistična stranka, partija, Zveza … je že po svoji naravi nenormalna stranka, ker sicer živi v demokraciji, uporablja njene bonitete z vsemi ustavnimi pravicami, a jih uporablja zato, da jih bo nekoč ukinila. Dovoliti Komunistično partijo pod kakršnim koli imenom v demokratičnem sistemu je, po domače, “rediti gada na prsih”. Med strupenim gadom in bitjem, ki ga redi, je absolutno nasprotje, saj se gad iz njega redi zato, da ga bo slej ko prej pičil, zastrupil. Med obema ni nikakršne skladnosti niti daljnosežnega možnega in zdravega demokratičnega sožitja.

Prav tako ni skladnosti in ni možnega sobivanja med demokratičnim sistemom in totalitarnim, oz. med elementi enega in elementi drugega. Ne more sobivati enopartijska miselnost z večstrankarsko. Ali eno, ali drugo. Seveda tudi eden ne more po naravni poti iziti iz drugega.

Demokracija ne more predvidevati prelevitve po demokratični poti v totalitarno vladavino, saj bi tako predvidevala svojo smrt. Totalitarizem pa nikoli ne odpira vrat pravi svobodi, ker bi tako izgubil oblast. Če to stori, je samo zato, ker je izgubil vajeti iz rok, pa še takrat jih skuša ohranjati. To je v samem programu stranke Levica, kjer pravi, da je “… iluzija pričakovati, da bi se ekosocializem organsko razvil iz kapitalizma”. V tem imajo prav. Iz slona se ne more roditi zajec in tudi ne obrnjeno. Če se zgodi kaj izrednega, se zgodi po izredni poti.

Prepričljivi ponosni nasledniki …

Pri nas je bila izredna, revolucionarna pot uporabljena med leti 1941/1945 in kasneje, ko je KP, pod pretvezo NOB-ja, v neredu vojne in po njej izvršila prevrat, prišla na oblast in ustanovila enopartijski režim. Leta 1990/1991 se je pa zgodil obrnjen proces, sicer k sreči nekrvav, in je iz enopartijskega nastal večstrankarski sistem. Toda, v nasprotju s prejšnjim, sedaj ni bilo “preloma”, in tako že tri desetletja živimo v fikciji, da se je iz slona rodil zajec. Iz ene partije jih je nastalo več. Zato nenehno nove stranke in novi obrazi.

Aparatčiki prejšnjega sistema so uspeli v tem, da so nam naslikali idilično situacijo, kjer naj bi bila neka kontinuiteta med lepimi socialističnimi (ne komunističnimi) časi in demokratičnimi, ki so bili ozaljšani potem z vstopom v EU. Edina vodilna garnitura Zveze komunistov je kar na lepem izginila, se prelevila, in prek raznih preimenovanj pristala v današnji SD. So pa pravni nasledniki KP, saj je njeno jedro ostalo isto. Po izjavi enega izmed njenih poslancev: ”Socialni demokrati, smo ponosni nasledniki Zveze komunistov.”

Zato absolutna negacija ob evropski obsodbi treh totalitarizmov. Če je potreben še kak dokaz, je nedavno polaganje venca v čast Kidriču najbolj slepemu odprlo oči, če je le hotel videti. Idile je tako menda konec.

O stranki Levica pa ni treba nič dokazovati, saj imajo v svojem programu evidentiran najbolj ekstremen koncentrat, ki bi spadal v devetnajsto stoletje izza časa pariške komune. Kot jagode na torti pa še “zdrajsano” nakladanje o fašizmu, ki se ga poslužijo na vsakem vogalu in ob vsakem dogodku in ga uporabljajo, da z njim obmetavajo vsakogar, ki ni po godu njihovim načrtom.

Če bi torej kako sodišče, ki ne bi bilo ideološko kontaminirano, spraševalo o “distanciranosti” od stare Komunistične partije enih in drugih, bi moralo takoj ugotoviti da so sedanji nasledniki daleč od tega. So ostanek oz. podaljšek prejšnjega sistema. Dobro bi bilo, da bi Ustavno sodišče odločilo, da voda teče po bregu navzdol.

19 komentarjev

  1. Do komunizma je še daleč. Tako revolucionarji, ki ne morejo izpolniti obljub naivnećem. Zato revolucija še traja in vsi,ki verjamejo v komunizem, bodo z revolucijoživeli do konca dni, tako kot se končajo vse pravljice.
    ustavni sodniki so sedaj nagnjeni v pravo smer. tako je bilo napovedano,

  2. Ob vsem tem klanjanju komunističnim klavcem, me dosti bolj skrbi, da so dolžni v stranki SD še vedno skoraj 1 milijon €. Takšna stranka sploh ne bi smela kandidirati na nobenih volitvah. Še s svojimi sredstvi ne znajo ravnati, kako pa bodo z državnimi oziroma našimi? Ups, no to pa nam je znano ker v vseh pretklih vladavin levičarjev – niso znali!

      • Jozo, točno tako.
        Vprašati se moramo, kdo so ti “sponzorji”, ki lahko pozabijo na dolg 1 milijon.
        Hkrati pa so na križ nabijali JJ in njegovo POSOJILO, ki je bilo, glej ga zlomka, takoj vrnjeno.
        Zanimivo, o dolgovih SD pa režimski mediji nič ne pišejo. Kot da tega ni.
        V ZDA ne sme kandidirati tisti, ki ima dolgove! Zakaj? Ker je odprt za vsa “nespodobna povabila”.

        Sicer pa ima SD ogromno premoženja, ki so ga prevzeli “kot ponosni nasledniki komunistov”. Naj ga prodajo in poplačajo dolgove!

    • Predpostavimo, da bi se zgodilo nemogoče, to je, da bi ustavno sodišče prepovedalo SD in Levico. Kakšna bi bila posledica? Verjetno huda reakcija, ki bi se na volitvah odrazila v tem, da bi se preostanek levih strank približal magični meji 2/3 večine, ki omogoča spremembo ustave. Skratka, država bi se nevarno zagugala …

      • Teodor, morda Slovenija ni naredila preskoka iz lažne demokracijo v malo manj lažno evropsko demokracijo, ampak berlinski zid je vendarle padel in z njim tiste komunistične “demokracije”. Pa še v EU smo prilezli, kjer naj bi veljalo, da je Bruslej proti vsem totalitarizmom.

        Naše ustavno sodišče ima nad sabo vendarle Evropsko sodišče za človekove pravice. Osebno mislim, da Kovačičeve pobude US ni zavrglo iz enega samega razloga: ker bi Kovačič in Perš tedaj lahko šla nemudoma na ESČP. Kupujejo čas.

      • Ustavno sodišče krši slovensko ustavo po tekočem traku. Da o vrhovnem sodišču z Maslešo ne govorimo.
        Dokler ne bo popolne lustracije slovenskega sodstva se bodo mafijci vseh dežel mirno sprehajali, nedolžni pa gnili po zaporih.

  3. Zelo dober prispevek, gospoda dr. Andreja Fink.
    “Po njih delih jih boste spoznali”, je rekel že Jezus.

    In ko opazujemo Levico in njen derivat SD, delajo vse tisto, kar so delali že Komunisti.
    Sedanja SD si je nadela samo “masko socializma”, pod masko pa so ostali ORIGINAL – ZK, kar se kaže tako v Ljubljani, kot v Bruslju.

    Poglejmo program SD in celotnega KULA, ko govorijo: “Mi bomo vladali SAMI, brez tistih, ki so del sedanje vladne koalicije”.
    Te njihove parple, res ne spadajo k demokraciji, ampak pozivajo k restavriranju – ENOPARTIJSKEGA SISTEMA, kot je bil v Tit6ovih časih.

    Na svojih prsih KULOVCI nosijo Titovo sliko in rdečo zvezdo, slavijo Titove ZLOČINE. Tudi zastave najraje uporabljajo tiste iz Titovega časa in ne uradne SLOVENSKE.
    Če to ni nadaljevanje Komunizma?

    Vsakokrat, ko nastopi vlada, v katerih ni naslednikov Komunizma, pa se zgodi “ORGANIZIRANA ULICA”, ki se ji po potrebi pridruži tudi zadnji predsednik – Zveze Komunistov, ki še vedno vleče vajeti, pa naj njegovi vladajo, ali ne.

    Podpiram OBSODBO vseh treh IZMOV: Fašizma, Nacizma in Komunizma, ki so imeli isti program -” ENOPARTIJSKI sistem”, vse drugo pa so oni prepovedovali.
    Vsi trije so popolnoma enaki!
    Upam, da bo to spoznalo tudi US.

  4. Vprašanje, ki se zastavlja, je, zakaj smo morali čakati dolgih 30 let, da se je nek politični outsider spomnil, da je Slovenija ustavna demokracija. Vsi demokratično izvoljeni predstavniki ljudstva, vsa pravna srenja, vsi profesorji in drugi intelektualci, vsi neštevilni politični aparatčiki se niso domislili preprostega dejstva, da komunistična ideologija in stranke, ki gradijo na tej dediščini, nasprotujejo demokratični ustavi.

    Skozi vso tranzicijo je veljalo: Sprenevedajmo se, da je cesar oblečen, čeprav je gol…

  5. “ne bi smelo biti pretežko”

    ???
    Pa celo tedanjemu škofu, ki je glavnemu šefu komunistov zrihtal papeževo odlikovanje, mi bilo nič jasno. Berimo:

    Milan Kučan je nosilec številnih najvišjih odlikovanj in priznanj. Med drugim je nosilec odlikovanja … in »Viteza reda Papeža Pija«, s katerim ga je odlikoval papež Janez Pavel II.
    https://www.bivsi-predsednik.si/up-rs/2002-2007/bp-mk.nsf/ostalo/biografija

    Upajmo na čudež, da bo ustavno sodišče na nivoju. Saj smo z molitvijo izprosili konec komunizma, mar ne?

  6. Nikar ne pričakujte preveč od ustavnega sodišča!

    Spomnite se, s kakimi procesnimi bravurami so ustavni sodniki onemogočali preimenovanje ceste ali ulice v Radencih, ki je nosila ime največjega nekdanjega jugoslovanskega in slovenskega komunističnega zločinca vseh časov tovariša Tita, ljubičice bjele.

    Večina ustavnih sodnikov se mora za vse, kar so dosegli, zahvaliti materi partiji, ki je zato tudi tokrat ne bodo zatajili.

Komentiraj