Ugledni zdravnik Miru Cerarju: vabili ste me v ekipo, zdaj pa ste se oddaljili od ljudi in ne slišite nikogar

Slovensko zdravstvo je v razsulu in tik pred popolnim kolapsom, pravijo insajderji in drugi poznavalci. 

Mednje sodi tudi ortopedski kirurg Danijel Bešič Loredan. Svoj čas ga je k ustanavljanju stranke vabil Miro Cerar, a kot pravi Bešič danes,  je na srečo ostal "neodvisen in kritičen opazovalec" Cerarjevega vladanja. 

Kot član enega izmed svetov zavoda je lahko "v celoti spoznal, kako si je politika dejansko podredila zdravstvo in kaj vse se v ozadju dogaja."

Sedaj na premiera naslavlja javno pismo, ker: "ste se oddaljili od ljudi, zaprli v steklenico in ne slišite nobenega, čeprav vas vsi opozarjajo, da je v našem zdravstvenem sistemu nekaj hudo narobe."

Bešič na spletu zbira glasove pod peticijo, ki zahteva odstop ministrice za zdravje Milojke Kolar Celarc do 5. 3. 2018.

Reforma zdravstvenega sistema je bila ena izmed bolj vročih tem pretekle državnozborske tekme. Nujnosti sprememb se je, tako Bešič Loredan, pred volitvami zavedal tudi predsednik vlade in politični novinec Miro Cerar.

"Zelo aktivno in iskreno ste me prepričevali, naj se vam pridružim pri ustanavljanju stranke, ker resnično želite korenite in strukturne spremembe v zdravstvu. Na svojo srečo sem ostal neodvisen in kritičen opazovalec vašega vladanja," mu danes piše v javnem pismu.

Kljub obljubam in nujnosti sprememb je namreč trenutno stanje v slovenskem zdravstvu najslabše od osamosvojitve. Prav zato sta se zdravnik Danijel Bešič Loredan in ekonomistka mag. Marjeta Kuhar odločila ustanoviti gibanje, ki se zavzema za ureditev razmer v slovenskem zdravstvu.

Gibanje skupaj naprej s sloganom "vrnimo zdravstvo ljudem" Cerarjevo ministrico Milojko Kolar Celarc poziva, naj do 5. marca nemudoma odstopi. Stanje v zdravstvu se je tekom Cerarjevega mandata namreč tako poslabšalo, da bi po mnenju ustanovitelja gibanja Bešič Loredana še ena tako neučinkovita vlada pripeljala do popolnega razkroja zdravstvenega sistema. V gibanju zahtevajo naj koalicijske stranke prevzamejo odgovornost za nastalo situacijo v zdravstvu.



V svojem odprtem pismu, ki ga je Bešič Loredan naslovil na predsednika vlade Cerarja, je povedal, da sta se v predvolilni tekmi s Cerarjem spoznala in debatirala o problemih zdravstva in možnih rešitvah. Po besedah Bešič Loredana je v tem času spoznal le: "kako si je politika dejansko podredila zdravstvo in kaj vse se v ozadju dogaja."

Vesel, da je ostal neodvisen, sedaj poziva ministrico k odstopu. »Za vsako ceno ste se odločili braniti položaj ministrice za zdravje, ki dokazano sprejema protizakonite ukrepe in zakone, ki jih ni moč izvajati. Ministrico, ki vedno znova z lažjo zavaja strokovno javnost in celo koalicijske partnerje in ki se ob neverjetni medijski podpori obrača ljudem z neresnicami, kako je sedaj zdravstvo urejeno.«

Nepremišljena uvedba napotnic "zelo hitro", razvrednotenje primarnih zdravnikov ...

Poleg sistemski problemov, ki se v zdravstvu vlečejo že leta, je za nekatere ponesrečene rešitve, odgovorna samo sedanja vlada in z njo njen predsednik Cerar. V prvi vrsti je sporen Zakon o pacientovih pravicah, ki je, ne glede na opozorila stroke, da bo taka rešitev samo še poslabšala problem, uvedel nujnost napotnice »zelo hitro«.



Na ta način se je še bolj obremenila sekundarna obravnava pacientov. S Sklepom vlade iz 31. januarja 2018 je vlada popolnoma razvrednotila primarne zdravnike (družinski, pediatri in ginekologi), poleg tega pa je predvidela še kaznovanje za »nepotrebne napotitve« (kakšne so nepotrebne napotitve v zakonu ni definirano).

Vlada je sprejela tudi sklep o izvajanju Enkratnega dodatnega programa 2018. Ministrstvo pa bo na osnovi tega sklepa z izvajalci sklenilo pogodbo in zdravstvene storitve – operacije po novem plačalo kar iz Državnega proračuna Republike Slovenije. Glede na vse te navedbe Bešič Loredan v pismu opominja Cerarja na izrečene besede iz leta 2013 o etiki, morali, zakonitosti in transparentnosti.

Dejstva, podprta s številkami: čakalne vrste močno navzgor

V zadnjih štirih letih so se čakalne vrst drastično podaljšale. Največji del ljudi v čakalnih vrsta čaka na prvi specialistični pregled, kjer se postavi diagnoza in določi terapija. Število čakajočih na prvi pregled pri specialistu se je v 4 letih (od 1. 1. 2014 do 1. 2. 2018) povečalo za 58,6 %, od tega število čakajočih nad dopustno čakalno dobo (za 13 vrst zdravstvenih storitev) za 510,6%.

Stanje ni nič boljše v čakalnih vrstah na terapevtski poseg ali diagnostični postopek. Za 48 vrst zdravstvenih storitev se je v enakem obdobju število čakajočih povečalo za 59,3%, od tega nad dopustno čakalno dobo za 219,2%.

Število vseh čakajočih, za katere NIJZ spremlja podatke (samo za 61 vrst zdravstvenih storitev, kar je le 15%), se je v zadnjih štirih letih povečalo za 59,3% (iz 80.680 na 247.705 čakajočih); od tega število nad dopustno čakalno dobo za 219,2 %.

Poleg nenormalno dolgih čakalnih vrst, v Gibanju skupaj naprej opozarjajo tudi na poslabšanje odnosa med pacienti in družinskimi zdravniki. Povečanje napotitev na sekundarno raven se je povečalo za 148,7%, s tem pa se je težišče obravnave pacientov premaknilo na bolnišnice, ki pa so že tako preobremenjene.