Kljub podpori strokovnjakov poslanci izločili ddr. Klemna Jakliča kot kandidata za ESČP

(vir foto: twitter)
(foto: twitter)
(vir foto: twitter)

DODANO 18.11. OB 23:30.
Kljub podpori številnih uglednih pravnikov, katerih mnenja objavljamo spodaj, so poslanci državnega zbora s tajnim glasovanjem iz seznama kandidatov za sodnika Evropskega sodišča za človekove pravice izločili ddr. Klemena Jakliča. 

Predavatelj človekovih pravic s Harvarda je dobil podporo 37 poslancev, medtem ko drugi kandidati več: Marko Bošnjak iz odvetniške družbe Čeferin 58, Vrhovna sodnica Nino Betetto 56 in Nina Peršak 55.

Kakšno je mnenje uglednih pravnikov o kandidatih v omenjenem izboru preberite v našem včerajšnjem tekstu (spodaj), v petek zjutraj pa bomo na to temo objavili tudi komentar Blaža Karlina. 

Kandidati so štirje: podpredsednica vrhovnega sodišča mag. Nina Betteto, predavatelj na ameriški univerzi Harvard ddr. Klemen Jaklič, predavateljica na univerzi v Gentu dr. Nina Peršak in odvetnik dr. Marko Bošnjak.

Zgoraj omenjene štiri je, izmed petnajstih na razpis prijavljenih kandidatov, izbral predsednik države Borut Pahor. Poslanci bodo naprej morali poslati tri imena, strokovna javnost pa meni, da je po strokovnih kriterijih imenovanju najbližje ddr. Klemen Jaklič.

Dr. Zupančič: Če bodo ddr. Jakliča SMC izločili iz igre zato, ker “ni naš”, bo to zaslužen mednarodni škandal.

Dr. Boštjan M. Zupančič, ki je tudi sam opravljal delo sodnika na Evropskem sodišču za človekove pravice, je v kolumni na Planet Siol.net ovrednotii vsakega izmed kandidatov ter ob koncu zapisal:

“Po vsem povedanem je menda jasno, da je od omenjenih štirih objektivno daleč najperspektivnejši kandidat za funkcijo sodnika na Evropskem sodišču za človekove pravice – ddr. Klemen Jaklič. Med njim in med preostalimi je kvalitativna razlika.

Če bo na seznamu, ki bo šel v Strasbourg, ga na mednarodni ravni ne bodo mogli spregledati, to je, morali ga bodo uvrstiti na vrh lestvice, kakršna bo šla v Parlamentarno skupščino Sveta Evrope. Da je njegovo ime v Strasbourgu že znano, sklepam po vprašanjih, ki jih dobivam od kolegov sodnikov.

Če pa bo ddr. Jakliča SMC (in koalicija) v državnem zboru – seveda po nalogu vodilnih – arbitrarno izločila iz igre samo zato, ker “ni naš”, in v Strasbourg poslala le imena preostalih treh sekundarnih kandidatov, bo to zaslužen mednarodni škandal.”

Teršek in Toplak: Na seznamu izstopa ddr. Klemen Jaklič

Slovenske novice so za mnenje povprašale ustavnega pravnika in pravnega filozofa dr. Andraža Terška z Univerze na Primorskem in dr. Jurija Toplaka s katedre za ustavno pravo mariborske univerze.

Teršek je v svojem komentarju poudaril, da je delo na ESČP drugačno, kot na ostalih rednih sodiščih in da gre pričakovati, da bodo mesta zasedli pravni strokovnjaki, ki so se specializirali na tem področju. “Po tej plati drr. Klemen Jaklič izstopa. Svoje dosedanje študijsko in pravoslovno življenje je osredotočeno namenil prav tem temam. Ob tem se je izobraževal in je deloval v najuglednejših svetovnih ustanovah za to početje. Učil se je od največjih osebnosti na tem področju. Iz teh razlogov mu dajem otipljivo prednost pred drugo trojico uglednih pravnikov.”

Toplak je še dodal, da je pomemben tudi odnos kandidatov do človekovih pravic, pri tem pozitivno ocenil Bošnjaka in Jakliča, kritiziral pa odnos Bettetove: “Vsaj dva kandidata, odvetnik Bošnjak in dr. Jaklič, sta posebno skrb za človekove pravice že večkrat pokazala. Presenetila me je kandidatura Nine Betetto, ki je lahko avtoriteta na drugih področjih, a občutka za človekove pravice ne kaže. S svojim sojenjem in izjavami je večkrat potrdila, da ji je zaščita državnega aparata pomembnejša od človekovih pravic.”

Tudi po njegovem mnenju izstopa ddr. Klemen Jaklič:“Kar je zame najpomembnejše, ima izjemen občutek za posameznika in njegove človekove pravice.” Poleg tega doda, da ga v svetu poznajo in cenijo tudi druge pomembne avtoritete. “Bil je član Beneške komisije, ki oblikuje mednarodne standarde človekovih pravic, zato so njeni člani na evropskem sodišču med najbolj zaželenimi.”

Kadrovski lakmusov test za koalicijo
Kadrovanje na podlagi strokovnosti je ena glavnih parol, na kateri je sedanji premier Miro Cerar gradil svojo politično kariero.

Po kadrovskem blietzkriegu na SDH in DUTB mnogi upravičeno opozarjajo, da vladi, ki jo vodi, prav v tej obljubi najbolj drsi.

Da temu morda vendarle ni tako, je Cerar sporočil z javno naznanitvijo umika podpore kandidatu za direktorja Kliničnega centra Andreju Baričiču, tokrat zaradi moralne neprimernosti, ki jo je izkazoval v javnosti.

Ddr. Jaklič je velik pravni strokovnjak, a je javno znano, da ne pripada nazorskemu krogu slovenske levice. Mnogi s tega pola so mu zamerili predvsem glasno javno opozarjanje na kršenje človekovih pravic Janezu Janši v sodnem procesu Patria, čeprav se je na koncu izkazalo, da je imel ddr. Jaklič vseskozi prav.

Koalicijski poslanci bodo na seji zgolj imeli možnost izločiti enega izmed štirih kandidatov, saj bo izmed preostale trojke izbirala posebna komisija v Strasbourgu oz. Parlamentarna skupščina Sveta Evrope in tam naj bi, glede na kompetence,  ddr. Jaklič imel veliko možnosti za izbor.

Če ga želijo onemogočiti, bi ga poslanci tako morali izločiti sedaj, zato bo zanimivo spremljati, kaj se bo dogajalo na parlamentarnem glasovanju. 

1 komentar

  1. Skrajno nedopustne so kršitve temeljnih človekovih pravic s strani državnih uradnikov, še posebej s strani vrhovnih sodnikov, kot je sedaj spet veliko govora. Za Udeta kao niso nekaj tako groznega, za tiste, ki jih doživljamopa verjemite, da tega vsaj jaz ne bi privoščil nikomur. Človek se počuti razčlovečen. Vendar gre tu zaposameznike in njihov lastni interes, ki sicer tudi predstavlja do določenemere javno korist, vendar to ni usodno za državotvornost .
    Za državotvornost in zagotavljanje javne koristi pa je bistveno (in usodno)nekaj drugega. To je neke vrste pozitivna diskriminacija, ki jo izvajajo taisti kršitelji človekovih pravic (ustvarjanjeprivilegijev za svoje ljudi, kot je zapisal Đilas) in neukrepanje državnih funkcionarjevin uradnikov (zaradi dvojnih meril) proti tistim sodržavljanom, ki masovno lažejo in masovno kradejo (kradejo ljudsko premoženje, kot je prav tako zapisalĐilas) – (op. a. proti elementarnim ubijalcem še nekako ukrepamo).
    Dokler ne porušimo boljševizma, vsaj jaz nimam upanja, da bi lahko odpravili kršitve človekovih pravic

Komentiraj