Ugledni intelektualci si želijo "evropske Slovenije". Katera volilna izbira temu ustreza?

POSLUŠAJ ČLANEK
"Od prihodnje vlade ne pričakujemo veliko. Gre nam le za normalnost," v današnjem javnem pismu piše pet uglednih slovenskih intelektualcev srednje in mlajše generacije. Dr. Matej Avbelj, Luka Lisjak Gabrijelčič, dr. Igor Masten, mag. Tanja Porčnik in dr. Žiga Turk.

Kot pravijo, si odhajajoča ekipa ne zasluži nadaljnjega zaupanja, večina državljanov pa "pošteno plačuje dovolj visoke davke, da ima pravico zahtevati kvalitetnejše opravljanje nalog, za katere je sodobna evropska država sploh ustanovljena."

V nadaljevanju v celoti objavljamo njihov tekst, v komentarju pa konkretiziramo, katere stranke lahko najdemo v njihovih opisih.

Za evropsko Slovenijo!


"Tretjega junija bomo volivci in volivke spet imeli priložnost povedati, v kakšni državi bi radi živeli.


Bo to normalna evropska država, v kateri volivci nagradijo uspešne vlade in kaznujejo neuspešne, tako da se oblast menja? Ali pa bomo ostali tvorba, kjer na oblasti ostajajo eni in isti, resda v venomer novih oblačilih? Bo to država, ki je obrnjena k zvezdam prihodnosti ali država, ki se ne more posloviti od zvezde preteklosti? Bo to država, usmerjena v Evropo in svet, ali pa država zagledana v svoje lastne drobnjakarske zdrahe in ji pogled ne bo segel preko hribov nekdanje balkanske države?


Bo to država, kjer so stranke orodje v rokah posameznikov ali, nasprotno, država kjer stranke zastopajo interese državljanov? Bo to država, kjer so stranke izpostave globokega ozadja ali država, ki jo politika vodi iz ospredja? Bo to država instant strank za enkratno uporabo ali država, kjer bodo politične stranke stabilne institucije z dolgoročnim pogledom v prihodnost? Bo to država, kjer velja delitev oblasti ali država, kjer vse veje oblasti trobijo v en sam rog?


Pravico imamo zahtevati normalnost


V Sloveniji večina državljanov pošteno plačuje dovolj visoke davke, da ima pravico zahtevati od države, da zagotavlja kvalitetne storitve na področju varnosti, deljenja pravice, zdravstva, šolstva in socialnega varstva. Da vzdržuje javno komunalno infrastrukturo, ceste in železnice; da skrbi za okolje in prostor ter kakovostno opravlja vse tiste naloge, za katere je sodobna evropska država sploh ustanovljena.


To, da je odhajajoča vlada razočarala, je kričeče jasno predvsem na področju zdravstva, obrambe in pravosodja. Skratka, na tistih področjih, ki so za življenje ljudi in za sam obstoj države najbolj pomembna. Že samo zato je povsem jasno, da si odhajajoča ekipa ne zasluži našega nadaljnjega zaupanja. Državljani nismo in ne smemo biti zadovoljni s čimerkoli! Še najmanj pa nas zanima, da vladne stranke - SMC, SD in Desus - po objektivno klavrnem mandatu zdaj odgovornost za neuspehe prelagajo druga na drugo.


Od prihodnje vlade ne pričakujemo veliko. Gre nam le za normalnost. Pričakujemo samo to, da bo omogočila tako okolje, v katerem bodo državljanom na voljo kakovostne, učinkovite in cenovno dostopne javne storitve. Pričakujemo, da prihodnja vlada ne bo več v vlogi zastopnika te ali one interesne skupine, ki izvaja storitve, plačane iz davkoplačevalskega denarja. Pričakujemo, da jo bo zanimala kakovost življenja v Sloveniji, in to vsakega posameznika in vseh državljanov skupaj. Dovolj je bilo takih ideoloških in kulturnih bojev, ki so le dimna zavesa za neke druge, namreč kleptokratske interese.


Od prihodnje vlade pričakujemo, da bo podjetnikom dejansko omogočila svobodno gospodarsko pobudo. Skladno z načelom: za dobro delo, dobro plačilo vsem, ki se v tej državi pošteno trudijo z lastnim delom in pametjo, pričakujemo, da bo naslednja vlada zmanjšala birokratske ovire, izboljšala vladavino prava, povečala pravičnost obdavčitve, izboljšala regulatorno okolje ter omogočila pošteno tekmovanje na trgu. Sistem mora biti tak, da meritokratsko nagrajuje sposobne in prizadevne, ne pa pripadnih.


Od prihodnje vlade pričakujemo, da bo Slovenijo zadržala v polju evropsko-atlantskega demokratičnega, vrednostnega in gospodarskega okolja in se odpovedala spogledovanju z avtoritarnimi rešitvami, ki so vzniknile vzhodno od nas.


Svoj glas bomo dali za normalnost 


Politična ponudba je velika - od skrajnosti na levi do skrajnosti na desni. Od tistih, ko so se že imeli priložnost izkazati, do tistih, ki so se ustanovili posebej za te volitve. Od tistih, ki iščejo glasove z nagovarjanjem zavisti med domačini ali spodbujanjem strahu pred tujci; do tistih, ki nagovarjajo razum v upanju, da le ta kot orodje političnega boja ni pozabljen.


Ponudba normalnosti ni velika! Pa vendar, mogoče je dati glas za gospodarske in socialne ideje, ki so v Evropi preizkušene in delujejo; za skrbno upravljanje države in storitve, ki jih zagotavlja; za dostojno politično komunikacijo in konstruktivno sodelovanje, ko gre za korist Slovenije; za demokratično in evropsko prihodnost naše države.


Ljubljana, 25.5.2018
Matej Avbelj, Luka Lisjak Gabrijelčič, Igor Masten, Tanja Porčnik, Žiga Turk 




KOMENTAR: Uredništvo
Podpora konceptu Nove Slovenije in poziv k drugačni SDS?
Podpisani intelektualci v svojem zapisu od nove vlade pričakujejo stvari, ki so v zrelih demokracijah normalne, samoumevne, delujoče same po sebi; od menjavanja konceptov na oblasti ob večjem ljudskem nezadovoljstvu, do opuščanja nedemokratičnih praks, nevtraliziranja vpliva paradržave, zagotavljanja normalnega, svobodnega delovanja gospodarstva in podobno. Že iz prvega dela zapisa je jasno, da na podlagi dosedanjih izkušenj slednjega ne pričakujejo od strank, ki so vladale minuli mandat; torej SMC, SD in DeSUS. Svojo priložnost in zaupanje ljudi, ki je v oblast najnižje znotraj EU, so zapravili. A prava alternativa niso instant stranke z enakimi koncepti, kar je prav tako že doživeta anomalija (s tem odpade LMŠ), temveč sprememba z novimi, v prihodnost in Evropo usmerjenimi koncepti. Drugi del, ki izpostavlja pričakovanja, iz njihove vizije evropske Slovenije izloči še nekaj strank, kakršne poznamo ta trenutek. Še enkrat tiste, ki podlegajo lobijem iz ozadja, ter tudi one, ki se zapletajo v ideološke in kulturne boje (odpade Stranka Alenke Bratušek), se spogledujejo z avtoritarnimi rešitvami vzhodno od nas in iščejo glasove s spodbujanjem strahu pred tujci. Slednje lahko beremo kot kritiko SDS, ki se v tej kampanji sicer izogiba kulturnemu boju, a se "spogleduje z avtoritarnimi rešitvami, ki so vzniknile vzhodno od nas." Ob Rusiji, kamor se ozirajo DeSUS-vo Erjavec, Levica, pa tudi Zidanškov SLS, je tu zagotovo mišljena tudi Orbanova Madžarska, saj sta tako nekdanji član SDS, zgodovinar Luka Lisjak, ki študira v Budimpešti, kot pravnik dr. Matej Avbelj, že večkrat javno opozarjala pred Orbanovimi metodami. Podpisniki sicer, razen Luke Lisjaka v spodnjem tvitu, neposredno ne omenjajo nobene stranke, ki bi zadostila njihovim pričakovanjem "za demokratično in evropsko prihodnost naše države." A po sistemu izločanja kriterijem ustrezata le Nova Slovenija in izmed manjših morda še Dobra država ter pogojno še katera druga.  Vladno koalicijo tako verjetno vidijo znotraj tovrstnih strank, a še vedno v kombinaciji s SDS. Vendar reformirano, takšno, ki bi zavrnila ideološke in kulturne boje, prenehala s spodbujanjem strahu pred tujci in se "odpovedala spogledovanju z avtoritarnimi rešitvami, ki so vzniknile vzhodno od nas.," lahko sklepamo. Ali je SDS tega tudi zmožna, ostaja neodgovorjeno.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike