Udeležba na paradi ponosa v ZDA razdvaja katoličane.
POSLUŠAJ ČLANEK
Mesec junij je za LGBT skupnost mesec ponosa (pride month), v katerem opozarjajo na svoje pravice. Tekom meseca po celem svetu prirejajo parade ponosa, Slovenija pri tem ni izjema. Poleg Ljubljane, kjer prirejajo parado ponosa že od leta 2001, jo bodo letos prvič, 29. junija priredili tudi v Mariboru.
V ZDA, kjer imajo parade ponosa daljšo tradicijo in so tudi bolj množične, se mnogi katoličani sprašujejo, ali je primerno, da se takih parad udeležujejo. Letos se je v zvezi s tem oglasil škof Thomas Tobin, ki je katolike pozval, naj se parad ne udeležujejo, saj taki shodi »promovirajo kulturo in aktivnosti, ki so v nasprotju s katoliško vero in moralo. Še posebej pa so take parade škodljive za otroke.«
S tem je dvignil mnogo prahu in odprl vprašanje kakšna naj bo drža katoličanov do parad ponosa. Škof Tobin je svojo izjavo pozneje obrazložil z besedami, da »katoliška Cerkev spoštuje in ima rada pripadnike homoseksualne skupnosti, saj so tudi oni ljubljeni Božji otroci in naši bratje in sestre,« svojega stališča do parade ponosa pa ni spremenil.
V zvezi s tem se je oglasil tudi katoliški pisec Chris Stefanic, ki je povedal, da Katekizem Katoliške Cerkve jasno pove, kakšna naj bo odnos katoličanov do homoseksualcev: sprejemati jih moramo s spoštovanjem, razumevanjem in občutljivostjo. Poleg tega pa se moramo vzdržati vsake nepravične diskriminacije. Stefanic je povedal, da če bi bile parade ponosa to, za kar se deklarirajo – poziv k strpnosti in opozarjanje na diskriminacijo – bi se jih z veseljem udeležil. »Danes so parade ponosa financiranje s strani sekularizirane LGBT agende. Čeprav se zavzemajo za človekovo dostojanstvo, so še vedno v veliki meri v popolnem nasprotju z mojo vero,« je še povedal Stefanic.
Seveda pa so znotraj cerkve tudi taki, ki se jim zdi problematiziranje z udeležbo na paradah ponosa neumestno. Svoje mnenje je glede tega izrazil poznavalec in komentator Cerkvenega dogajanja John Gehring »Kot katolik, ki ljubi svojo Cerkev in istospolne prijatelje, se mi zdi odziv Cerkve izraz hipokrizije, homofobije in strahu. V času, ko Cerkev izgublja ugled in kredibilnost zaradi sistematičnega prikrivanja pedofilije, je problematiziranje parad ponosa kot škodljivih za otroke znamenje velikega pomanjkanja samokritike.«
Vprašanje o primernosti udeležbe katoličana na paradi ponosa pa se pojavlja tudi v Evropi. Parade ponosa so postale na stari celini vedno bolj pogoste, tudi v državah, ki so sicer tradicionalno katoliške, kot denimo Poljska. Argumenti na obeh straneh pa so podobni tem iz ZDA.
Za mnenje o tej temi smo na Domovini povprašali Maria Plešeja, odkritega istospolno usmerjenega katoličana. "Ena od osnovnih človekovih potreb je potreba po sprejetosti in varnosti. Za istospolno usmerjene osebe in druge, ki zaradi kake svoje osebne okoliščine trpijo negativne posledice družbene zaznamovanosti, je ta potreba še pomembnejša kot za večino ostalih ljudi," je povedal Plešej.
Prepričan je, da če bi širša skupnost in njene institucije, tudi verske, prispevale k temu, da bi se LGBT osebe v svojem vsakdanjem življenju počutile sprejete in varne tudi zunaj ožjih družinskih in prijateljskih krogov, bi bile manifestacije, kot je parada ponosa, manj potrebne. "Takšne prireditve vidim kot enega od načinov, da spolne manjšine širšo skupnost opozorijo na svoj obstoj, probleme in potrebe. To se mi zdi dobro in potrebno, še zlasti v okoljih, v katerih so predsodki in družbena zaznamovanost teh oseb zelo močno prisotni."
Kljub temu pa se Plešej parade ponosa ne udeležuje. "Tako izražanje zahtev, mnenj in stališč v imenu neke družbene manjšine je pogosto problematično zaradi ideoloških in nazorsko-vrednostnih razlik znotraj manjšine, pri čemer parada ponosa in njeni prireditelji te nazorsko-vrednostne pestrosti vsaj v slovenskem okolju po moji oceni ne predstavljajo. To je težko doseči, a občutek imam, da tega niti ni med temeljnimi izhodišči te manifestacije. Zaradi tega se verjetno marsikdo, tudi jaz osebno, z njo ne poistoveti niti se je ne udeleži."
V ZDA, kjer imajo parade ponosa daljšo tradicijo in so tudi bolj množične, se mnogi katoličani sprašujejo, ali je primerno, da se takih parad udeležujejo. Letos se je v zvezi s tem oglasil škof Thomas Tobin, ki je katolike pozval, naj se parad ne udeležujejo, saj taki shodi »promovirajo kulturo in aktivnosti, ki so v nasprotju s katoliško vero in moralo. Še posebej pa so take parade škodljive za otroke.«
S tem je dvignil mnogo prahu in odprl vprašanje kakšna naj bo drža katoličanov do parad ponosa. Škof Tobin je svojo izjavo pozneje obrazložil z besedami, da »katoliška Cerkev spoštuje in ima rada pripadnike homoseksualne skupnosti, saj so tudi oni ljubljeni Božji otroci in naši bratje in sestre,« svojega stališča do parade ponosa pa ni spremenil.
S takimi izjavami Cerkev kaže na pomanjkanje samokritike
V zvezi s tem se je oglasil tudi katoliški pisec Chris Stefanic, ki je povedal, da Katekizem Katoliške Cerkve jasno pove, kakšna naj bo odnos katoličanov do homoseksualcev: sprejemati jih moramo s spoštovanjem, razumevanjem in občutljivostjo. Poleg tega pa se moramo vzdržati vsake nepravične diskriminacije. Stefanic je povedal, da če bi bile parade ponosa to, za kar se deklarirajo – poziv k strpnosti in opozarjanje na diskriminacijo – bi se jih z veseljem udeležil. »Danes so parade ponosa financiranje s strani sekularizirane LGBT agende. Čeprav se zavzemajo za človekovo dostojanstvo, so še vedno v veliki meri v popolnem nasprotju z mojo vero,« je še povedal Stefanic.
Seveda pa so znotraj cerkve tudi taki, ki se jim zdi problematiziranje z udeležbo na paradah ponosa neumestno. Svoje mnenje je glede tega izrazil poznavalec in komentator Cerkvenega dogajanja John Gehring »Kot katolik, ki ljubi svojo Cerkev in istospolne prijatelje, se mi zdi odziv Cerkve izraz hipokrizije, homofobije in strahu. V času, ko Cerkev izgublja ugled in kredibilnost zaradi sistematičnega prikrivanja pedofilije, je problematiziranje parad ponosa kot škodljivih za otroke znamenje velikega pomanjkanja samokritike.«
Mnenja o paradah ponosa razdvojena tudi v Evropi
Vprašanje o primernosti udeležbe katoličana na paradi ponosa pa se pojavlja tudi v Evropi. Parade ponosa so postale na stari celini vedno bolj pogoste, tudi v državah, ki so sicer tradicionalno katoliške, kot denimo Poljska. Argumenti na obeh straneh pa so podobni tem iz ZDA.
Za mnenje o tej temi smo na Domovini povprašali Maria Plešeja, odkritega istospolno usmerjenega katoličana. "Ena od osnovnih človekovih potreb je potreba po sprejetosti in varnosti. Za istospolno usmerjene osebe in druge, ki zaradi kake svoje osebne okoliščine trpijo negativne posledice družbene zaznamovanosti, je ta potreba še pomembnejša kot za večino ostalih ljudi," je povedal Plešej.
Prepričan je, da če bi širša skupnost in njene institucije, tudi verske, prispevale k temu, da bi se LGBT osebe v svojem vsakdanjem življenju počutile sprejete in varne tudi zunaj ožjih družinskih in prijateljskih krogov, bi bile manifestacije, kot je parada ponosa, manj potrebne. "Takšne prireditve vidim kot enega od načinov, da spolne manjšine širšo skupnost opozorijo na svoj obstoj, probleme in potrebe. To se mi zdi dobro in potrebno, še zlasti v okoljih, v katerih so predsodki in družbena zaznamovanost teh oseb zelo močno prisotni."
Kljub temu pa se Plešej parade ponosa ne udeležuje. "Tako izražanje zahtev, mnenj in stališč v imenu neke družbene manjšine je pogosto problematično zaradi ideoloških in nazorsko-vrednostnih razlik znotraj manjšine, pri čemer parada ponosa in njeni prireditelji te nazorsko-vrednostne pestrosti vsaj v slovenskem okolju po moji oceni ne predstavljajo. To je težko doseči, a občutek imam, da tega niti ni med temeljnimi izhodišči te manifestacije. Zaradi tega se verjetno marsikdo, tudi jaz osebno, z njo ne poistoveti niti se je ne udeleži."
Zadnje objave
Odmev tedna: Prišel, videl in komaj zmagal
19. 4. 2024 ob 21:29
Vroča tema: očiščeni "janšizma" – padajo direktorji zdravstvenih ustanov
19. 4. 2024 ob 20:12
Minuta molka – skoraj nič ne gre več v pravo smer
19. 4. 2024 ob 13:00
Ključni dnevi za razdelitev deset tisoč računalnikov
19. 4. 2024 ob 10:45
Pravna država: če imaš 40 poslancev, še ne pomeni, da imaš absolutno oblast
19. 4. 2024 ob 6:00
Vlada spreminja postopke naročanja in najdaljše čakalne dobe
18. 4. 2024 ob 17:37
V Chicagu spor glede nezakonitih priseljencev
18. 4. 2024 ob 15:31
Ekskluzivno za naročnike
Minuta molka – skoraj nič ne gre več v pravo smer
19. 4. 2024 ob 13:00
Domovina 144: Zakaj policija ne preiskuje napovedanega strelskega pohoda
17. 4. 2024 ob 6:30
Prihajajoči dogodki
APR
20
Moški zajtrk s Petrom Gregorčičem
07:00 - 09:00
APR
20
Godalni kvartet kolektiva Carpe artem
19:00 - 20:30
APR
20
Večer z Nuško Drašček in Jako Puciharjem
20:00 - 22:00
APR
22
Koncert za zbor – Alfred Šnitke
20:15 - 21:30
APR
24
SAKRALNI ABONMA – KOMORNI ZBOR KGBL IN AMBROŽ ČOPI
19:30 - 21:00
Video objave
Odmev tedna: Prišel, videl in komaj zmagal
19. 4. 2024 ob 21:29
Vroča tema: očiščeni "janšizma" – padajo direktorji zdravstvenih ustanov
19. 4. 2024 ob 20:12
Izbor urednika
Vračajo se vici o policajih
17. 4. 2024 ob 6:31
Kako nam Robert Golob lomasti po denarnicah
11. 4. 2024 ob 6:31
0 komentarjev
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.