Udbovca v Nemčiji za umor hrvaškega migranta obsojena na dosmrtno ječo. Kaj pa Slovenci?

Uredništvo

3. 8. 2016 ob 12:39
0 komentarjev

Svet

POSLUŠAJ ČLANEK

Sodišče v Münchnu je izreklo obsodilno sodbo nekdanjima pripadnikoma jugoslovanske tajne policije Udbe Josipu Perkoviću in Zdravku Mustaču.

Zaradi sodelovanja pri umoru hrvaškega izseljenca Stjepana Đurekovića v Nemčiji leta 1983 sta obsojena na dosmrtno zaporno kazen.

Sodba sicer še ni pravnomočna.

Podoben primer je že pred časom v primeru Crnogorac obravnavalo tudi salzburško tožilstvo, kjer naj bi bil vpleten še en član SDV, Slovenec Silvo Gorenc, vendar je kazenski postopek zaradi pomanjkanja dokazov ustavilo.

Raziskovalec komunističnih zločinov Roman Leljak pravi, da je nemški primer prava zmaga proti zločinom nekdanjega totalitarnega režima.

Nemško tožilstvo je 71-letnega Perkovića spoznalo za krivega načrtovanja in organiziranja umora Stejepana Đurekovića, 74-letnega Mustača pa so obsodili, da je Perkoviću ukazal naj načrtuje in organizira umor, saj je bil njegov nadrejeni.

Sojenje za dejanje, ki se je zgodilo 28. julija 1983 v kraju Wolfratshausen na Bavarskem, je trajalo skoraj dve leti. Predvsem zaradi neodzivanja prič, velike količine dokumentov in odločitve Srbije in Bosne in Hercegovine, da s sodiščem ne sodelujeta.

To je bila že druga sodba v primeru Đureković, saj je bil leta 2008 na istem sodišču že obsojen hrvaški državljan Krunoslav Prates za pomoč pri uboju. Prates je po mnenju sodišča kluče garaže v kateri je bil ubit Đureković predal Perkoviću, ki jih je predal še neznanim storilcem.

Đurekovič je bil do svojega odhoda v Nemčijo, kjer je bil nato ubit, direktor na visokem položaju v hrvaški naftni družbi INA. Pri svojem delu v tem državnem podjetju naj bi bil priča številnim finančnim malverzacijam, v katere je bil domnevno vpleten tudi sin pomembnega jugoslovanskega politika Mike Špiljka. Po oceni Udbe naj bi bil z njegovo smrtjo ta problem rešen, republiško vodstvo pa pomirjeno, od koder izhaja tudi motiv za dejanje.

V Munchenu prva zmaga...gremo naprej...

— Roman Leljak (@RomanLeljak) August 3, 2016

Podoben primer v Avstriji z domnevno slovensko udeležbo zašel v slepo ulico

Podobna raziskava kot v primeru Đureković v Münchnu je potekala tudi za umor še enega hrvaškega imigranta Stjepana Crnogorca v Avstriji. Tam naj bi bil s strani tožilstva med osumljenci tudi slovenski član UDBE Silvo Gorenc, vendar so pregon zaradi pomanjkanja dokazov za umor končali letos julija. Ugrabitev pa po avstrijskih zakonih zastara po 20 letih.

V tem primeru je šlo za kaznivi dejanji ugrabitve in umora Stjepana Crnogorca, ki ga naj bi Udba leta 1972 v Salzburgu ugrabila in skrivaj prepeljala v Ljubljano, kjer je izginil brez sledu.

Med osumljenci naj bi bili takratni načelnik jugoslovanske SDV, Silvo Gorenc, namestnik šefa slovenske SDV Boris Mužič in republiški sekretar za notranje zadeve Marjan Orožen, ki je umrl marca lani.

Še en znani raziskovalec zločinov nekdanje jugoslovanske tajne policije Igor Omerza je za Siol.net danes ocenil, da bi slovenske udbovce podobna usoda lahko doletela le: "če bi glede umora Stjepana Crnogorca, o katerem je veliko več dokazov kot v primeru Đurekovića, avstrijsko državno tožilstvo sprožilo postopek.

Crnogorca je v Salzburgu ugrabila slovenska Udba, potem pa je izginil, se pravi, da je bil likvidiran, verjetno v Ljubljani. O tem obstaja veliko dokumentacije, a težava je, ker je zadeva v Sloveniji zastarala."

Kdo je Silvo Gorenc?

Silvo Gorenc je danes star 83 let. Doma je iz Krškega. Funkcijo načelnika zvezne SDV je opravljal od marca 1972 do oktobra 1974. Njegovo ime se je v povezavi z zločini SDV prvič omenilo pri odkrivanju primera Vladimirja Dapčevića, ki ga je SDV 8. avgusta 1975 s pomočjo romunske tajne službe DIE ugrabila v Bukarešti.

Gorenc se je s pomočjo prijatelja Staneta Dolanca hitro prebijal po karierni lestvici. Ko je postal pomočnik, je bil leta 1968 imenovan za namestnika notranjega ministra, maja 1969 pa notranji minister, potem ko se je na smučanju na Krvavcu smrtno ponesrečil Slavko Furlan. Marca 1972 ge je Dolanc imenoval za načelnika zvezne SDV, tam je ostal do konca leta 1974.

"Silvo Gorenc je rešen vseh obtožb v Avstriji. Za smrt Stjepana Crnogorca ne bo kaznovan. Naredil sem vse, kar sem lahko," je pred mesecem dni za Reporter dejal Roman Leljak.
Ta tednik je takrat poročal tudi o zapletih s sodišča v Salzburgu s slovensko policijo, sodiščem in ministrstvom za pravosodje, zaradi katerih so se v Salzburgu pritoževali.

Roman Leljak za HRT: To je zmaga nad totalitarnim režimom

Slovenski raziskovalec jugoslovanskega režima Roman Leljak, ki je bil tudi sam priča v primeru Đureković, je z razsodbo zadovoljen, meni le, da je prišla prepozno.

"To je zmaga nad totalitarnim režimom. Od njega se še nismo osvobodili, o njem govorimo kot o sistemu, ki je imel ljudski obraz. Sedaj je jasno, da je bil Udba velika zločinska organizacija in da je poskrbela za smrt 80 ljudi, ki jih je ubila v tujini. To je samo en del, niti približno ne poznamo vseh umorov v Jugoslaviji. Nadejam se, da bo ta obsodba premaknila avstrijske organe v primerih Stjepana Crnogorca in Nikice Martinovića," je za oddajo na HRT povedal Leljak.

Dodal je še,, da sta Slovenija in Hrvaška edini državi članici EU, ki nista opravili lustracije.

"V Sloveniji še vedno vladajo sistemi, ki so bili tedaj, le da so se spremenili v novo politično življenje. Za časa Silvija Gorenca je bilo umorjenih 36 Hrvatov, pa nima noben politične želje po tem, da bi tega človek privedel na zaslišanje. On pa se svobodno sprehaja po Krškem in ima vikend na Hrvaškem. To je težko razumeti, z našima državama nekaj ni v redu," je še povedal Leljak.