Učne minute o Moldaviji: pro-evropska vlada pod pritiskom pro-ruskih protestnikov

Moldavija se vam, brez da jo poiščete na zemljevidu, morda zdi na koncu sveta, a gre za evropsko državo, ki meji z Romunijo in bi, teoretično, lahko postala del Evropske unije. No, kot lahko preberete spodaj, je ruski sentiment tam še vedno zelo močan.

6. septembra so se v Kišinjevu v Moldaviji na glavnem trgu pod vodstvom Platforme za dostojanstvo in resnico začeli mirovni protesti z namenom odstaviti vlado. Protestniki na trgu šotorijo še danes. 24. septembra pa so pomembno vlogo v protestu prevzele proruske stranke. 

Tako Platforma kot proruske stranke imajo podobne interese: zahtevajo odstop predsednika Nicolaja Timoftija zaradi izginotja več kot milijona dolarjev iz treh državnih bank, odstop koalicije Valeriuja Streleta, spremembo ustave, ter predčasne volitve. Timofti do sedaj vse predloge zavrača.

Zadnje volitve so potekale komaj slabo leto nazaj, v novembru 2014.

Kljub skupnim zahtevam pa so si Platforma in proruski stranki zelo različne. Platforma se ne želi politično opredeliti, sestavljajo jo politični aktivisti iz devedesetih let, blogerji in novinarji.

Proruski stranki, Socialistična stranka pod Igorjem Dodonom in Naša stranka pod Renatijem Usatyjem, pa jasno izražata željo po orientaciji proti Rusiji in Evrazijski uniji.

Afera v vladi, ki se šteje za proevropsko, je kot za nalašč, da pridobijo na podpori.

Prebivalci Moldove v zadnjih letih nasploh zaradi korupcije, finančnih afer proevropskih vlad izražajo vedno manj želje pridružiti se EU, vedno več je proruskih nagnjenj.

V predhodnih volitvah, pravi Vladimir Socor za Eurasian Daily Monitor, bi proruske stranke v parlamentu dobile večino.

Takole je protest izgledal v nedeljo, 4. 10., ko so spet naznanili večje zborovanje:

Кишинев. 04.10.2015. Протест Платформы Да http://t.co/X1tsphSoXv

— Кочкин Алексей (@frolAlexx) octubre 5, 2015

Čeprav Platforma in proruski stranki taborita na istem trgu, imata tabora in zborovanja ločena. Na vlado pa se obračajo z enakimi obsodbami. Razlika je v tem, da je od predstavnikov Platforme od 40.000 ostala zgolj četrtina, proruskih pa je še vedno okoli 20.000. Slednji imajo tudi zgrajen politični program, so bolje organizirani in finančno podkrepljeni kot pa Platforma. Še vedno pa igrajo po ustavnih pravilih, dodaja Socor.