Po strelskem pohodu v Srbiji in grozljivih posnetkih medvrstniškega nasilja v Sloveniji debata okrog dogajanja v šolstvu ne pojenja. Strokovnjaki se strinjajo, da je bila učiteljem in šoli na splošno v zadnjih desetletjih odvzeta avtonomija, vzgojna pristojnost in mehanizmi ukrepanja proti vse bolj razpuščenim, neodzivnim, avtoritete nevajenim otrokom.
Posledice zgrešene šolske politike predvsem iz časov obvladovanja šolstva s strani kroga Slavka Gabra in LDS-a, pa so trčile ob izzive sodobnega časa, kot je permisivnost, odvisnost od ekranov ter starševska potuha svojim otrokom.
O resnosti razmer v šolah je sklepati tudi iz besed naše sogovornice, predsednice Strokovnega sveta Društva katoliških pedagogov Slovenije, Helene Kregar, ki za Domovino opisuje težke situacije, s katerimi se učitelji vsakodnevno srečujejo.
Da je treba učiteljem vrniti strokovno avtonomijo in pedagoško avtoriteto pa poudarjajo v opozicijski Novi Sloveniji, kjer na pristojna ministrstva naslavljajo šest predlogov sprememb zakonodaje, s katerimi bi okrepili vlogo učiteljev v vzgojno izobraževalnem procesu.
Ker kazni v šolah ni, se otroci in starši sami odločajo, ali bodo prevzeli odgovornost
O statusu učiteljev v današnji šolski situaciji smo se pogovarjali s predsednico Strokovnega sveta Društva katoliških pedagogov Slovenije Heleno Kregar. Ta poudarja, da je s počasnimi, a zanesljivimi koraki permisivnost vstopila tako v družinsko vzgojo kot tudi v šolo.
Odgovorni starši in šole bi morale postaviti otrokom mejo, čez katero ne bi smel stopiti ne otrok ne njegovi starši in ne odvetnik. »Slovenske šole imajo vzorno urejene pravilnike, ki temeljijo na šolski zakonodaji. Vendar pa so pomanjkljivo opredeljene dolžnosti in odgovornost otrok, predvsem pa sankcije, ki sledijo neupoštevanju pravil. Tu je najšibkejša točka našega šolskega sistema. Otroci pogosto sami izjavijo: ›Če bom kaznovan, bo to naredil, če ne bom, je pa itak brez smisla!‹ Posledice, ki sledijo neupoštevanju pravil, bi morale biti jasno opredeljene. Nobena sila ne bi smela šoli odvzeti možnosti, da jih izvrši. Ker pa to ne funkcionira, se starši in otroci lahko sami odločajo, ali bodo prevzeli odgovornost ali se ji bodo posmehovali.«
Učitelji so po njenem mnenju večinoma ljudje, ki z žarom in odgovornostjo opravljajo svoj poklic. Uživajo v poučevanju, a za to potrebujejo pozornost otrok. »Učitelj potrebuje zainteresirane, motivirane otroke, ki se želijo izobraževati in jim znanje nekaj pomeni. Kje danes še najdete skupino takih otrok? Učitelj v razredu zelo težko ustvari razmere, v katerih otroci res sodelujejo in to ga najbolj izčrpava. Ker so rezultati pisnih ocenjevanj praviloma slabi, je treba teste ponavljati v nedogled, tja do 20. junija. Ker starši nimajo časa za pogovor z učiteljem, komunicirajo po elektronski pošti. Učitelji na to pošto odgovarjajo pozno v noč. Ko se kak starš odloči, da je njegov otrok zna dovolj za pozitivno oceno, to sporoči ravnatelju ali še huje – anonimno inšpekciji, se »pameten« učitelj ne spopada z njim. Ve se namreč, da je zmaga v rokah močnejšega! To učitelja poniža, vzame mu dostojanstvo v lastnih očeh, v očeh otroka, staršev, ravnatelja … Pa ne mislite, da je tak pojav redek!«
»Danes morajo učitelji govoriti o nasilju, že jutri o mavričnih družinah, jedrskem orožju …«
Pravi, da pretresena posluša svoje dolgoletne kolege, ki pravijo, da imajo vsega skupaj dovolj in marsikdo res odide iz šolskega sistema.
Tudi izvajanje pogovorov o medvrstniškem nasilju, ki so jih morali učitelji opraviti v svojih razredih ob koncu prejšnjega tedna po navodilu vlade, se ji zdi vprašljivo in je preseglo pristojnost, znanje in sposobnosti marsikaterega učitelja.
»Po eni strani učiteljev nihče ne usposablja za kvalitetno izvajanje razrednih ur in kvalitetnega razredništva, ure za razredništvo so skrčene na minimum, po drugi strani pa se učitelju naloži odgovornost za pogovor – danes o nasilju, jutri o mavričnih družinah, pojutrišnjem o jedrskem orožju … Vse to bi morali sistemsko izgraditi in ne le stihijsko ukrepati, ko se že zgodi nesreča,« še dodaja Helena Kregar.
V NSi s pritiskom na pristojna ministrstva, da vendarle kaj storijo
Vloga ministra za šolstvo Darija Felde v pereči javni tematiki poslednjih dni je bila praktično neopazna, kar je zmotilo tudi opozicijsko Novo Slovenijo. Poslanka Iva Dimic je na današnji novinarski konferenci kritizirala ministrov nezadosten odziv na posneti in na spletu predvajani pretep dijakinj ter na vse, kar je sledilo. Po njenem prepričanju aprilski primer medvrstniškega nasilja v Celju ni osamljen in da tudi raziskave potrjujejo, da je tovrstnega nasilja pri nas veliko.
»Edina rešitev, ki jo je minister Felda predlagal, je ›več pogovorov‹. V slovenskih šolah je bil organiziran dan kulture, nenasilja in strpnosti. Kot so pri tem opozorili šolniki, slovenske šole programe za promocijo strpnosti in nenasilja že izvajajo. Drugih ukrepov ministrstvo ni napovedalo, kar kaže na to, da se resnosti problema ne zaveda,« je poudarila Iva Dimic.
Neuradno: kako naj bi minuli petek (12.5.) prišlo do “dneva kulture nenasilja in strpnosti” v slovenskih šolah?
– V ponedeljek (8.5.) naj bi predsednik @vladaRS Golob o tem pri večerji govoril s svojo partnerko Tino Gaber.
– Padla je ideja o vsaj 2 šolskih urah petkovega pogovora… pic.twitter.com/HCkQ7fvDvp— Mirko Mayer ???? ???? (@Mirko_Mayer) May 18, 2023
Prepričana je, da je ministrstvo povsem preslišalo vedno glasnejša opozorila učiteljev in ravnateljev (o teh smo pisali tudi v našem prispevku Ravnateljica staršem: če bi vedeli, kaj vaši otroci počnejo na pametnih telefonih, bi jim ga takoj ukinili), da brez spremembe zakonodaje medvrstniškega nasilja ne bodo zmogli obvladati. »V Novi Sloveniji ministra za vzgojo in izobraževanje pozivamo k takojšnji pripravi sprememb zakonodaje, ki bodo učiteljem vrnili strokovno avtonomijo in pedagoško avtoriteto, predvsem pa bodo šolam dale ustrezno zakonsko podlago za učinkovito reševanje težavnih primerov medvrstniškega nasilja in odklonskega vedenja.«
[ŠOLSTVO]????@IvaDimic1 o situaciji v šolah in medvrstniškem nasilju: Akcijskih načrtov je bilo dovolj, potrebne so spremembe zakonodaje. ????????
Šolam je potrebno vrniti ustrezno pedagoško avtoriteto in pogoje za boljše vzpostavljanje šolskega reda.
VEČ: https://t.co/MovTEW3e26 pic.twitter.com/sp7b3djScW— NSi (@NovaSlovenija) May 18, 2023
NSi tako predlaga šest točk za spremembo zakonodaje, med drugim uvedbo pristojnosti za učinkovito ukrepanje strokovnih delavcev, začasno umik nasilnih otrok iz razreda ali šole ter lažje napotitve otrok v vzgojno varstvene zavode. Prav tako želijo večjo strokovno avtonomijo učiteljev, omejitev starševskega poseganja in obravnavo spletnega ustrahovanja kot kaznivega dejanja.
Opozarjajo, da je bilo akcijskih načrtov dovolj. »Potrebne so spremembe zakonodaje, ki bodo učiteljem, vzgojiteljem in ravnateljem omogočile učinkovito ukrepanje v primeru odklonskega vedenja otrok ter medvrstniškega nasilja. Če ne ukrepamo takoj, je samo vprašanje časa, kdaj se bo na kateri izmed naših osnovnih ali srednji šol zgodil primer medvrstniškega nasilja, ki se bo končal tragično.«
Komentar Tina Mamića: Razvajenost je rak, streljanje pa le posledica.
Vabljeni k ogledu oddaje Vroča tema, v kateri se nekdanji šef Slovenske varnostno-obveščevalne službe dr. Andrej Rupnik in izredni profesor, strokovnjak za vzgojo iz univerze Alma Mater Europaea, prof. dr. Sebastjan Kristovič problematike agresije med mladostniki dotakneta tako z varnostnega kot tudi s psihološkega vidika. ⇓
Sodelujte v anonimni anketi o slovenskih medijih in Domovini: katere prebirate, kako jih cenite, kaj še želite brati na Domovini itd. Anketa vam bo predvidoma vzela 8 minut časa.
bi vrgla starše iz razreda, ne pa da se cmeriš vpričo otrok, največ krivde pa je na ravnateljih
Odgovarjajo na pošto pozno v noč, plus vse priprave popoldne, kdaj sploh spite. Ma nemoj, pretiravat pa res ni treba no.
Pa tista o borbi s starši, ja če so starci mogotci ali pa kaksni frendi, ali so froci njihovi ljubljenčki, večina počepnejo ko kure, po kakšnemu revežu pa udri, nije ti brat. Mal se umirite s tem nažiganjem, pa začnite delat. Izjeme potrjujejo pravilo.
Se kar strinjam z napisanim, Jana in Voda. Pač niso vsi ravnatelji isti, tako kot učiteljev ne smemo v isti koš metati, vendar dokler se učiteljici ne bo dalo peljati otroke vsak dan ven, ko točno ve, da otroci rabijo gibanje,da se malo znorijo, ker drugače so 8 ur na riti v šoli, ob zastarelem sistemu, ob birokraciji, dokler učiteljica ne bo znala prilagoditi programa, če je en otrok v stiski in je pač tisti dan pogumna in reče, danes bomo šli počasi, več pogovora, manj na pamet, dokler bo tisoč in ena stvar učenja neumnosti, ne pa učenja otrok za samostojnost, za preživetje, dokler se tudi učiteljica ne bo uprla in peljala svoje poslanstvo naproti otrokom ne proti njim, tako dolgo bo tako, pa naj bo še tisoč dnevov kulture nenasilja in strpnosti.
Ravnatelji naj bodo pogumni, učitelji naj bodo pogumni. Zakaj so do zdaj bili tiho, sedaj ko se je zgodilo to v Srbiji, so pa vsi najbolj pametni? Zakaj se ne uprejo večnemu sindikalistu Štruklju, saj on je tudi del problema, saj gre za otroke, mar ne? A so starši vpeljali permisivno vzgojo, a so starši na tako močni poziciji kot ravnatelji? Ravnatelji ves čas nekaj glumijo, pri plačah so zelo glasni. Kdo je uvajal šolsko reformo, zakaj še ni prevzel odgovornosti za polom devetletke, kje so zdaj vsi strokovnjaki, ki so govorili, kako bo devetletka oh in sploh. Učitelji, ravnatelji, starši smo odrasli. In sploh ne štekamo stisk otrok in mladih. Tako to je. Samo pohlep, lastni interesi, iskanje bližnjic. In to otroci vidijo!
Mediji prilivajo olje na ogenj, odrasli se pa med sabo ne morejo iskreno pomeniti, kje so zamočili, da bi zdaj bilo otrokom bolje.
Pričujoči članek lepo opiše bistvo in vzroke težav v šolah. Težave seveda ne izvirajo iz premajhnih plač učiteljev kot tudi težave zdravstvenega sistema ne temeljijo na premajhnih zdravniških plačah. Šolski sistem je začel razpadati z Gabrovimi “reformami”, vsi nadaljnji šolski ministri pa so probleme ali ignorirali ali jih še povečevali. Žal se tudi redki “desni” šolski ministri niso izkazali, v glavnem so se vrteli okoli brezplačnih šolskih malic in še česa podobno nepomembnega.
Strinjam se s poanto članka, da je učiteljem treba vrniti nekdanjo avtoriteto, odvetniki pa po šolah nimajo kaj iskati in bi jim moral biti vstop prepovedan. Tudi dejstvo, da otrok v osnovni šoli ne more pasti in ponavljati razreda, je prvovrstna bedarija.
Od javnih uslužbencev pričakovati nek presežek je iluzija.V sluzbo hodijo zaradi denarja.Vzgoja je doma v družini.Najprej je mama.ki btezpogojno ljubi in ji je oče-mož v oporo,potem pa vzgaja in postavlja meje oče.Imamo pa vsi radi,da s prstom kažemo na sistem in na družbo,ki uničuje naše otroke .J…t ga.Za svoje otroke smo odgovorni sami,čeprev to niso naši otroci