Uber v Sloveniji: Zakaj so taksisti proti in kakšne grehe ima to ameriško podjetje
Boj, ki se odvija v ozadju, dobiva obraz tudi v objavah nekaterih medijev, ki so v zadnjih tednih obširno poročali o tem, da ima Uber težave z zakonodajo in odnosom do delavcev v tujini. Zato smo podrobno pogledali, kako želijo na ministrstvu za infrastrukturo rešiti ta problem.
Ob koncu februarja je v javnosti precej odmeval protest taksistov zaradi obveznega testiranja voznikov na vsake tri dni. Vlada je kasneje popustila in določila testiranje voznikov na en teden.
A po mnenju ministra za infrastrukturo in tudi glede na izjave nekaterih sindikalistov je bilo moč zaznati, da je sovražna nastrojenost proti vladi in ministrstvu naperjena zaradi digitalnih platform. "Naš protest je tudi protest proti Uberju, ki bo uničil slovenski taksi," je dejal predsednik sindikata taksistov Dejan Jefim.
"Uber povzroča veliko škodo. Mi smo zaposleni, plačujemo licence, davke, vse, kar je treba. Če bo prišel Uber, bo uničil 1500 delovnih mest, 1500 družin," je dejal predstavnik sindikata delavcev prometa in zvez Janko Belopavlovič.
Minister Jernej Vrtovec pa se je na vse skupaj odzval s tvitom, kjer je pojasnil, v čemu je sploh namen stavke.
Vse bolj se kaže, da pri protestu taksistov ne gre toliko za teste, kot pa zgolj za nasprotovanje novi zakonodaji, ki bo omogočila digitalizacijo in modernizacijo taksi storitev ter prihod platform, kot je denimo Uber, Bolt itd. https://t.co/EOwACixszB
— Jernej Vrtovec (@JernejVrtovec) February 24, 2021
Kaj prinaša Uber in zakaj tako močan odpor proti njegovemu prihodu?
Ta boj za prihod digitalnih platform na slovenski trg se v ozadju odvija že vrsto let. Minister Vrtovec namreč ni prvi minister, ki si želi liberalizacije trga taksijev v Sloveniji. Pred njim so to poskušali storiti že v Šarčevi in Cerarjevi vladi, ne nazadnje je pismo o nameri o sodelovanju v ZDA s predstavniki Uberja podpisal minister za upravo Boris Koprivnikar.
Prav to podjetje je s svojo aplikacijo prineslo pravo revolucijo na trgu taksistov in prevozov, saj je omogočilo enostavnejše in preglednejše naročanje prevozov po vsem svetu. Uber je danes prisoten v več kot deset tisoč mestih in v 69 državah na šestih celinah. V Evropi že vrsto let deluje že praktično povsod, vključno z Veliko Britanijo, Francijo, Nemčijo, Švedsko, Švico, Italijo, Avstrijo, Nizozemsko, Poljsko in Češko. Dnevno preko Uberja opravijo preko 18 milijonov voženj, platformo pa uporablja pet milijonov voznikov.
Peljal sem se s kakšnimi 150-200 Uber vozniki in skoraj vsakič jih malo povprašam o njihovi izkušnji in zadovoljstvu ob delu, ki so si ga izbrali. Čez prst bi rekel, da jih je 95+% izrazilo navdušenje nad priložnostjo za tovrstno fleksibilno priložnost zaslužka. https://t.co/3c3jJnAwdK
— Rok Novak (@Rok_Novak) February 24, 2021
Slovenija tako še vedno ostaja otok znotraj EU, ki ne dopušča prihoda Uberja (in ostalih ponudnikov), ki v celoti svojo storitev ponuja prek aplikacije, vozniki pa delujejo zgolj kot njegovi »partnerji«. Kvaliteta ponudbe teh partnerjev se meri z ocenjevanjem v obliki zvezdic, ki jih uporabniki namenjajo voznikom. Kot je vidno v državah EU ali v ZDA, to vodi v kvalitetno ponudbo, a hkrati postavlja voznike v nezavidljiv položaj, kjer se morajo venomer truditi in na lastne stroške uporabnikom olajšati in olepšati vsako potovanje.
Taksisti se temu upirajo, saj Uber namreč ne določa cene za kilometer s taksimetrom, temveč na podlagi algoritma, ki vračuna ponudbo in povpraševanje. To pa pomeni, da bi bil lobi taksistov dokončno razbit.
Ponekod je Uber uničil dobro organiziran in samoreguliran taksi ceh, ki je omejeval dostop do storitev in tako ohranjal stabilne zaslužke firm in zaposlenih. Tega pri nas ni, vozi že zdaj vsakdo, Uber bi stvar kvečjemu racionaliziral.
— Luka Lisjak ن🎗 (@llisjak) February 24, 2021
Dovolj je samo pogled na stanje v sosednji Hrvaški, kjer je prihod Uberja sprožil preobrazbo taksi storitev, ki so bile prej slabe. Danes so taksi storitve mnogo dostopnejše, kakovostnejše, predvsem pa preglednejše, kar še posebej cenijo turisti - vsaj tako kaže anketa, ki jo je naredil Večernji list.
Težave Uberja: Dleavci zahtevajo delavsko zaščito
Uber pa ima v zadnjem času precej težav s pritožbami delavcev, ki so se v različnih državah pritožili na sodišča, ker so mnenja, da so upravičeni do zaščite, ki jim jo nudi delovna zakonodaja, Uber pa jim te zaščite ni omogočal. Podjetji Uber in Bolt vztrajno zavračata, da bi bili vozniki, ki vozijo prek njihovih platform, s podjetjem v delovnem razmerju, saj da zagotavljata samo spletno platformo in s samo vožnjo nimata nič. Iz tega pa izhaja cela vrsta vprašanj glede socialne varnosti teh voznikov, nevarnosti njihovega izkoriščanja ...
Tako je ob koncu februarja vrhovno sodišče v Združenem kraljestvu po štirih letih sprejelo sodbo, da so vozniki v podrejenem položaju ter da jih mora Uber obravnavati kot svoje zaposlene, ne pa kot samozaposlene.
Proces je leta 2016 začelo 20 Uberjevih voznikov, ki so kot argument navedli dolžino obdobja, v katerem opravljajo prevoze za Uber, in pa tudi sistem nadzora nad njimi, ki ga je izvajalo podjetje. Zato so bili prepričani, da so upravičeni do zaščite. Nižja sodišča so jim trikrat dala prav, a se je Uber vedno pritožil na višjo inštanco. Uber je namreč ves čas trdil, da samo upravlja platformo, medtem ko so vozniki samozaposleni, saj da sami izbirajo, koliko in kdaj bodo delali, pri tem pa da lahko uporabljajo tudi konkurenčne platforme.
Ameriško podjetje je leta 2019 na Nizozemskem moralo plačati 2,33 milijona evrov zaradi kršenja zakonodaje s področja prevozov s taksiji. Vozniki namreč niso imeli licenc, čeprav so te po zakonu obvezne.
Za uporabnike želijo boljšo izkušnjo
Ravno zaradi odprtih vprašanj in težav, ki jih ima Uber v tujini, smo ministrstvo za infrastrukturo povprašali, kako želijo v novem zakonu rešiti pereča vprašanja in zagotoviti, da enakih težav ne bo v Sloveniji. Zakon je že v parlamentarni proceduri in bi bil lahko sprejet še pred začetkom slovenskega predsedovanja Evropski Uniji.
Pri spremembah pravijo, da so se zgledovali po razvitih in digitalno naprednih državah, kjer so se spremembe izkazale za pozitivne. »S spremembo zakona želimo modernizirati in digitalizirati obstoječ sistem, omogočiti večjo konkurenčnost na področju taksi storitev in uporabnikom zagotoviti boljšo in preglednejšo storitev,« poudarjajo na ministrstvu za infrastrukturo in dodajajo, da s predlogom zakonskih sprememb omogočajo, da se cena prevoza določa tudi z uporabo elektronske aplikacije, ki potnike še pred pričetkom vožnje obvesti o vseh ključnih elementih prevoza, kot so cena storitve, pot do cilja, podatki o taksi vozniku in vozilu.
Ker je potnik na ta način vnaprej seznanjen s ceno in drugimi lastnostmi prevoza, je možnost zlorab onemogočena, s tem pa zagotovljena najvišja možna transparentnost. »Ob tem pa digitalizacija pozitivno vpliva tudi na transparentnost plačil, saj bo na platformah zabeležena vsaka vožnja, s čimer se bo zagotovila sledljivost transakcij,« še pravijo.
Potrebna bo licenca, potrdilo o nekaznovanosti in zavarovanja
S spremembo zakonodaje želijo uvesti enake pogoje za vse ponudnike, ob tem pa bodo morali tako obstoječi kot morebitni novi ponudniki spoštovati vse zakonsko določene pogoje. »Tudi v novem zakonskem predlogu ohranjamo državne licence in prav vsak, ki bo želel izvajati prevoze prek aplikacije, bo moral imeti veljavno licenco - tako kot vsi ostali prevozniki na tržišču. Pogoji, vključno z zahtevo o nekaznovanosti, bodo torej povsem enaki za klasične taksiste in tiste, ki bodo uporabljali aplikacije. Vsi potencialni novi ponudniki bodo morali imeti ustrezna zavarovanja, nad plačevanjem davkov pa bo seveda bdel FURS.«
S predlogom na ministrstvu ne posegajo v delovnopravna razmerja, zato na tem področju ostaja enaka ureditev kot do sedaj. »Digitalne platforme in njihovi partnerji v Sloveniji bodo morali v celoti spoštovati predpise s področja delovnih razmerij in zaščite delavcev in vsako podjetje, ki bo želelo ponujati storitve na območju Republike Slovenije, bo moralo izpolnjevati vse pogoje po ZPCP in z delavcem skleniti eno od pravno dopustnih pogodb za njegovo zaposlitev.«
1 komentar
Jon
V teoriiji se sliši model fino. Delaš kadar hočeš, felksibilnost itd.. V praksi pa postaneš prekrarec brez dopusta, bolniške ali kakršnihkoli delavskih pravic. Kako naj mladi ustvarimo svoje družine, če nimamo redne zaposlitve? Kaj narediš če zboli otrok? Kaj če sam zbolim? Če ne delaš nisi plačan, nobenih bolniških ni... Samo idiot bi se s tako zaposlitvijo odločil za družino.
Potem pa boomerji in nacionalisti jočejo ko ni otrok in "narod propada". Kar naj propade če ne zna poskrbezi za svoje ljudi.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.