Twitter ve, če širite rusko propagando. Razlog več, da vam zaprejo račun! Na veliko briše tudi Facebook

0
Uredništvo

V petek je Twitter 677.775 svojim uporabnikom v ZDA razposlal elektronsko sporočilo z obvestilom, da so sledili ali delili vsebino kakšnega spornega ruskega računa, ki naj bi širila propagando in vplivala na zadnje ameriške volitve.

Poleg tega je Twitter odstranil vse račune, ki so njegovi oveni širili rusko propagando v času predsedniške kampanje. 

Tudi v kontekstu tega se poraja vprašanje, v teh dneh aktualno tudi v Evropski uniji: kje postaviti mejo med sovražnim govorom in svobodnim izražanjem.  

Več kot 80% domnevnega sovražnega govora obravnavanega v 24 urah

V želji, da bi se izognili zakonski regulaciji, so Microsoft, Twitter, Facebook in YouTube z Evropsko komisijo maja 2016 podpisali kodeks ravnanja. Z njim so se zavezali, da bodo poskušali v roku 24 ur obravnavati čimveč vsebin z domnevnim sovražnim govorom na njihovi platformi; to je po definiciji govor, ki vsebuje določene elemente rasizma in ksenofobije.

Rezultati so po oceni Evropske komisije precej uspešni: vsebina, označena kot sovražni govor, je bila v 81% obravnavana v roku 24 ur. Pri tem so odstranili kar 70 odstotkov vseh vsebin, prijavljenim za sovražni govor. Rekorder je Facebook, ki ima tudi polovico vseh primerov – upošteval je 89,3 odstotkov pritožbenih zahtev. Twitter jih je odstranil 80 odstotkov, Youtube pa 62,7 odstotka.

Največ pritožb o sovražnem govoru je bilo povezano z etnično pripadnostjo, sovraštvom proti muslimanom, migrantom in beguncem.

Raje odstraniti preveč, kot premalo

Kolikor pa se statistike slišijo obetavno, so žrtve regulacije tudi povsem nedolžne šale ali pa celo umetnine: po objavi fotografije z bikinijem, obešenim na prometnem znaku, sta jo tako Facebook kot Instagram odstranila in umetniku, ki je fotografijo objavil – sicer tudi prejemnik spletne nagrade Grimme leta 2016 – zagrozila z zaprtjem računa.

“To je samo špekulacija, ker mi nihče ni dal razlogov, toda menim, da je vsaj zakon postavil platforme pod takšen pritisk, da zdaj raje odstranjujejo preveč kot premalo,” je dejal avtor objavljene fotografije.

Kdo naj regulira vsebino?

Pod pritiskom je tudi novi nemški zakon proti sovražnemu govoru, ki določa, da lastnikom družabnih medijev, ki v 24 urah ne bodo odstranili sovražnega govora, lahko grozi kazen v višini do 50 milijonov evrov. Zakon kritizira predvsem opozicija, ki zahteva njegovo odpravo.

Generalna sekretarka nemške Svobodne demokratične stranke (FDP) Nicola Beer je tako dejala, da je njena stranka predlagala zakon, ki bi nekemu ustrezno pooblaščenemu organu dal pravico uveljavljati zakone na spletu. S tem bi se izognili današnji situaciji, ki zasebnim podjetjem daje pravico, da določijo neprimernost vsebine, označene kot sovražni govor.

“Ni sprejemljivo, da bi ameriške družbe, kot je Twitter, vplivale na svobodo izražanja ali svobodo govora v Nemčiji,” se je oglasila Simone Peter, zvezna predsednica Zelenih. Podobnega mnenja je tudi Sarah Wagenknecht iz Levih, ki poleg tega pravi, da je “Tak zakon zaušnica vsem demokratičnim načelom.”

Na udaru konservativna mnenja?

Še bolj kot to pa mnoge skrbi, da bodo boj proti “lažnim novicam” in “sovražnem govoru” za zatiranje njim nevšečnih stališč zlorabljali tako nazorsko liberalni nosolci spletnih platform kot tudi politične oblasti.

Poveden primer imamo navsezadnje v Sloveniji, kjer je Facebook že nekajkrat blokiral 23-letno študentko matematike, družbeno aktivistko proti splavu, porokam in posvojitvam otrok istospolnih partnerjev, Normo Korošec (več v tem članku Domovine). S tem se obenem vrši pritisk na drugače misleče, da svoja stališča konformistično prilagajajo družbeno predpostavljenem sprejemljivem mnenju.

Problem naj bi bil splet, kaj pa lažne novice v osrednjih medijih?
Problematika lažnih novic je vstopila v družbeno razpravo šele s pojavom spletnih medijev, ki omogočajo učinkovit in cenovno dostopen obvoz resnic medijskega mainstreama.

Tako obstaja velika nevarnost, da se na videz smiseln in družbeno opravičljiv boj proti lažnim novicam zlorabi za orodje osrednjih medijev pri zatiranju konkurence, kar v svojem današnjem komentarju na Domovini opozarja tudi dr. Žiga Turk.

V teh je namreč problematika “lažnih novic” prisotna že od nekdaj in to s precej močnejšim učinkom od zapisov anonimnežev na družabnih omrežjih. Spomnimo se zgolj primerov s časopisa Delo o “očetovstvu kardinala Rodeta” ali “denarju od Patrie, ki je šel v SDS”. Ali pa zadnje lažne novice, da NSi nov Demos dela z Marjanom Šarcem.

Zanimivo pa je, da kljub tovrstnim primerom lažnih novic, ki neprimerno bolj vplivajo na oblikovanje družbene realnosti, niso posvečene delavnice ali okrogle mize na družboslovnih fakultetah ali strokovne skupine v okviru Evropske unije. 

Print Friendly, PDF & Email

Komentiraj