Tusk in Cameron o Brexitu. Kakšna bo cena za obstanek Britancev v EU?

Uredništvo
0

Ob včerajšnji večerji na Downing Streetu Britanski premier David Cameron in predsednik Evropskega sveta Donaldu Tusk nista uspela doseči dogovora glede nadaljnjega položaja Velike Britanije v Evropski uniji. Gre za pogajanja, katerih uspeh bi pripomogel k lažji junijski referendumski odločitvi Britancev, da vendarle ostanejo del Evropske unije.

Izdaja osnutka besedila se se je tako zavlekla za nadaljnjih 24 ur, Tusk pa bo medtem preveril še mnenji Berlina in Pariza, predvsem glede stališč do pogojev za delo in bivanje državljanov drugih držav članic EU na Otoku, pišejo na Politico.eu.

Tusk, ki je upal, da bo lahko še danes predstavil Cameronove predloge ostalim sedemindvajsetim državam pred februarskim vrhom na temo Brexita, je odšel z včerajšnje večerje po dveh urah.

Najbolj delikatna točka pogajanj je stališče Britanije po začasni prekinitvi državnih ugodnosti za priseljence iz ostalih držav članic EU. To bi pomenilo, da bi vsak takšen priseljenec, ki bi v državo prišel v naslednjih sedmih letih, moral počakati štiri leta, preden bi bil upravičen do vseh pravic iz dela in javnih sredstev, kot jih uživajo državljani Velike Britanije.

Plusi in minusi Brexita za obe strani

Velika Britanija predstavlja drugo največjo ekonomsko silo v Evropi ter peto na svetu. Tako bi njen odhod iz EU imel precej velik vpliv na slednjega – od od znižanega ugleda na mednarodnem področju, poslala pa bi tudi sporočilo, da se Evropska unija ni dovolj trdna, da bi se enotno soočila s problemi kot so terorizem ter migrantski val.

Vendar bi bil odhod iz EU tudi udarec za britansko gospodarstvo. Open Europe ocenjuje, da bo država ob izstopu iz Unije do leta 2030 izgubila za 2,2 % BDP-ja . Prav tako je veliko tujih bank, ki imajo trenutno svoja predstavništva v Londonu, sporočilo, da bodo ob izstopu po vsej verjetnosti poskrbele za relokacijo svojih pisarn, kar bi pomenilo precejšnjo izgubo delovnih mest.

Prav tako se bo morala država sama na novo izpogajati glede mednarodnih tržnih sporazumov, ki jih je Evropska unija že sprejela. Pri tem bo imela probleme vsaj z ZDA, ki Brexitu že dalj časa nasprotujejo. Združene države so namreč opozorile, da jih pogajanje o samostojnem sporazumu z Veliko Britanijo ne zanima.

Poleg tega se bodo ob morebitni odcepitvi po vsej verjetno ponovno pojavile težnje po neodvisnosti Škotske, saj so njeni voditelji že napovedali, da bodo v tem primeru ponovno glasovali za neodvisnost, če jim bo to omogočilo ostati v EU.

O morebitnem odhodu Velike Britanije in o tem, kaj bi to pomenilo za EU, smo na Domovini že pisali v članku Britanski pogled: EU je v globoki godlji. Bodo odšli?

Kaj želi Cameron doseči?

Britanski premier vztraja, da mora EU spremeniti način svojega poslovanja, če želi, da njegova država ostane del zveze. Svoje zahteve je strnil v štiri točke:

Konkurenčnost – Cameron želi, da EU zmanjša birokracijo ter ukine “nepotrebno zakonodajo” in se osredotoči na zakone, ko bi pomagali povečati gospodarsko rast. Med slednjimi Cameron promovira pobude kot so enotni digitalni trg, investicijski trgi Unije ter sprejetje TTIP.

Suverenost – Britanski premier želi okrepiti vlogo državnih parlamentov pri odločanju o evropski zakonodaji. Poleg tega želi, da se njegovo državo izključi iz prizadevanja za “vse tesnejšo zvezo”, ki je omenjena v Lizbonski pogodbi in h kateri je država pristala ob priključitvi EU leta 1975.

Gospodarsko upravljanje – S tem želi Cameron zaščititi London kot finančni center pred odločitvami članic s skupno denarno valuto. Želi uvesti zakone, ki bi ščitile države članice, ki ne uporabljajo evra, pred odločitvami držav, ki uporabljajo evro.

Priseljevanje – V tej zadnji točki, ki že od začetka govora o Brexitu velja za najbolj sporno, želi premier zmanjšati število priseljencev in delavcev iz ostalih držav članic EU.  Med drugim gre tu za štiriletno ustavitev zagotavljanja raznih ugodnosti iz pravice do dela, upravičenost priseljenskih delavcev do socialnih stanovanj in prepoved pošiljanja otroškega dodatka v druge države.

Komentiraj

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime