Turki pričakovano napadli Kurde. Narod zapuščen od vseh, celo Trumpove Amerike.
POSLUŠAJ ČLANEK
Embed from Getty Images
Turška vojska je včeraj sporočila, da so priprave na ofenzivo na severu Sirije končane. A še več zaskrbljenosti je v mednarodni skupnosti sprožilo dejstvo, da turškim načrtom neposredno ne bodo nasprotovale ZDA. Te so že decembra lani napovedale vojaški umik iz tega območja. Tako bodo na njem ostale le še kurdske sile. Kar bo Turkom omogočilo bistveno večji manevrski prostor za izpeljavo vojaške operacije.
Turški načrti niso skrivnost. Z operacijo bi ob Sirsko-Turški meji radi ustvarili območje, na katerem bi lahko naselili okrog 2 do 3,6 milijona sirskih beguncev, ki trenutno živijo v Turčiji. Obenem pa od svojega zaledja odrezali turške milice, ki se borijo za ustanovitev Kurdistana.
V komentarju pa o tem, da se ameriška politika svetovnega vojaškega hegemona spreminja. Trump je dober gospodarstvenik, ki vojno smatra predvsem kot drago in škodljivo za posel. Temu pa so prilagojene tudi njegove aktualne poteze.
Kurdi so sicer največja etnična skupina na svetu, ki nima lastne države. Vzrok za to tiči v evropskih odločitvah izpred več kot stoletja, ko so kolonialne velesile Bližnjevzhodno območje razdelile med Irak, Sirijo in Turčijo brez ozira na različna ljudstva, ki so živela na tem območju. Kurdov je tako kar 35 milijonov, njihov politični vpliv na Bližnjem vzhodu pa je v primerjavi z njihovo številčnostjo minoren, kar sproža vedno nove upore in krvave vojaške intervencije.
V dolgih desetletjih zatiranj so postali izvrstni borci. Njihov prispevek k porazu islamske države v Siriji je bil izjemen. Ameriški umik zato smatrajo kot izdajo svojega ključnega zaveznika na Bližnjem vzhodu.
Turška ofenziva je ob trenutno nakopičenih silah na Turško-Sirski meji le še vprašanje časa. Morda le nekaj ur. Turški cilji so analitikom jasni. Najprej bi radi zlomili moč kurdskih milic na severu Sirije. Z nadzorom na Sirsko-Iraški meji pa preprečili njihovo oskrbo iz sosednjega Iraka. V 32-kilometrskem pasu ob Sirsko-Iraški meji bi nato vzpostavili območje, kamor bi iz Turčije lahko vračali Sirske begunce. Teh je več kot 3,6 milijona in za Turčijo postajajo čedalje večje breme. Ne nazadnje pa bi poteza tudi za vedno spremenila etnično sestavo severnega dela Sirije, v katerem bi Kurdi izgubili večino. S tem bi se možnost nastanka kurdske države močno zmanjšala. Te se Turčija boji, ker bi se z njo povečala možnost uporov kurdske manjšine tudi v Turčiji. Slednje bi lahko pripeljalo tudi do razpada države.
Odločitev predsednika Trumpa o dokončnem umiku iz Sirije je v ZDA zasenčila celo ukrajinsko afero. Ostre kritike prihajajo tako iz vrst demokratov kot republikancev. Ti izpostavljajo predvsem dejstvo, da bodo ZDA izigrale svojega ključnega Bližnjevzhodnega zaveznika. Posledice takšnega dejanja pa se znajo poznati tudi na kredibilnosti ameriške politike.
Trump je svojim kritikom prek omrežja Twitter odgovoril, da so bili Kurdi za svoj boj z nami plačani v denarju in opremi. Ter da je čas, "da se rešimo iz teh smešnih neskončnih vojn ... in vrnemo svoje vojake domov."
Iz Bele hiše in Kongresa v zadnjih urah sicer prihajajo sporočila, da bodo morebitnemu turškemu napadu sledile ostre gospodarske sankcije, ki bodo uničile turško gospodarstvo.
Trumpova napoved pa odmeva tudi med političnimi analitiki. Ti izražajo začudenje zlasti nad tem, kako malomarne so postale ZDA do svojih zaveznikov, ki jim s takšnimi potezami ne morejo več zaupati.
Na to opozarja tudi varnostni strokovnjak Boštjan Perne. Poudarja pa tudi, da so postale sodobne vojne spopadi posrednikov svetovnih velesil. Kurdi, ki so jih podpirali Američani, so tako v bojih izgubili okrog 12.000 borcev. Medtem pa slednji niso imeli žrtev. Vzrok po njegovem mnenju tiči v tem, da je breme žrtev za velesile, kot so ZDA v domači javnosti, postalo preveliko. Zato si namesto tega vojskujoče strani izberejo posrednike, ki nosijo glavno breme vojaških operacij. Težava Kurdov je, da so si izbrali sicer močnega zaveznika, ki pa na tem območju ni imel največjih ambicij. Sedaj pa bodo na milost in nemilost prepuščeni zmagovalcem.
Dodaja še, da ga preprosto preseneča, kako enostavno so ZDA Bližnji vzhod prepustile ruskemu vplivu. Za razliko od ZDA na primer Rusija v mednarodnih odnosih ne kaže popuščanja ter svoje enote brezkompromisno pošilja po vsem svetu (npr. v Venezuelo).
Opozarja pa tudi na to, da spopadi čedalje bolj postajajo testno polje za sodobna orožja velesil, vse pomembnejše pa postaja tudi kibernetsko vojskovanje.
Turška vojska je včeraj sporočila, da so priprave na ofenzivo na severu Sirije končane. A še več zaskrbljenosti je v mednarodni skupnosti sprožilo dejstvo, da turškim načrtom neposredno ne bodo nasprotovale ZDA. Te so že decembra lani napovedale vojaški umik iz tega območja. Tako bodo na njem ostale le še kurdske sile. Kar bo Turkom omogočilo bistveno večji manevrski prostor za izpeljavo vojaške operacije.
Turški načrti niso skrivnost. Z operacijo bi ob Sirsko-Turški meji radi ustvarili območje, na katerem bi lahko naselili okrog 2 do 3,6 milijona sirskih beguncev, ki trenutno živijo v Turčiji. Obenem pa od svojega zaledja odrezali turške milice, ki se borijo za ustanovitev Kurdistana.
V komentarju pa o tem, da se ameriška politika svetovnega vojaškega hegemona spreminja. Trump je dober gospodarstvenik, ki vojno smatra predvsem kot drago in škodljivo za posel. Temu pa so prilagojene tudi njegove aktualne poteze.
Kurdi so sicer največja etnična skupina na svetu, ki nima lastne države. Vzrok za to tiči v evropskih odločitvah izpred več kot stoletja, ko so kolonialne velesile Bližnjevzhodno območje razdelile med Irak, Sirijo in Turčijo brez ozira na različna ljudstva, ki so živela na tem območju. Kurdov je tako kar 35 milijonov, njihov politični vpliv na Bližnjem vzhodu pa je v primerjavi z njihovo številčnostjo minoren, kar sproža vedno nove upore in krvave vojaške intervencije.
V dolgih desetletjih zatiranj so postali izvrstni borci. Njihov prispevek k porazu islamske države v Siriji je bil izjemen. Ameriški umik zato smatrajo kot izdajo svojega ključnega zaveznika na Bližnjem vzhodu.
Turški načrti v Siriji
Turška ofenziva je ob trenutno nakopičenih silah na Turško-Sirski meji le še vprašanje časa. Morda le nekaj ur. Turški cilji so analitikom jasni. Najprej bi radi zlomili moč kurdskih milic na severu Sirije. Z nadzorom na Sirsko-Iraški meji pa preprečili njihovo oskrbo iz sosednjega Iraka. V 32-kilometrskem pasu ob Sirsko-Iraški meji bi nato vzpostavili območje, kamor bi iz Turčije lahko vračali Sirske begunce. Teh je več kot 3,6 milijona in za Turčijo postajajo čedalje večje breme. Ne nazadnje pa bi poteza tudi za vedno spremenila etnično sestavo severnega dela Sirije, v katerem bi Kurdi izgubili večino. S tem bi se možnost nastanka kurdske države močno zmanjšala. Te se Turčija boji, ker bi se z njo povečala možnost uporov kurdske manjšine tudi v Turčiji. Slednje bi lahko pripeljalo tudi do razpada države.
Ostri protesti proti odločitvi predsednika Trumpa
Odločitev predsednika Trumpa o dokončnem umiku iz Sirije je v ZDA zasenčila celo ukrajinsko afero. Ostre kritike prihajajo tako iz vrst demokratov kot republikancev. Ti izpostavljajo predvsem dejstvo, da bodo ZDA izigrale svojega ključnega Bližnjevzhodnega zaveznika. Posledice takšnega dejanja pa se znajo poznati tudi na kredibilnosti ameriške politike.
Trump je svojim kritikom prek omrežja Twitter odgovoril, da so bili Kurdi za svoj boj z nami plačani v denarju in opremi. Ter da je čas, "da se rešimo iz teh smešnih neskončnih vojn ... in vrnemo svoje vojake domov."
Iz Bele hiše in Kongresa v zadnjih urah sicer prihajajo sporočila, da bodo morebitnemu turškemu napadu sledile ostre gospodarske sankcije, ki bodo uničile turško gospodarstvo.
ZDA so izdale Kurde
Trumpova napoved pa odmeva tudi med političnimi analitiki. Ti izražajo začudenje zlasti nad tem, kako malomarne so postale ZDA do svojih zaveznikov, ki jim s takšnimi potezami ne morejo več zaupati.
Na to opozarja tudi varnostni strokovnjak Boštjan Perne. Poudarja pa tudi, da so postale sodobne vojne spopadi posrednikov svetovnih velesil. Kurdi, ki so jih podpirali Američani, so tako v bojih izgubili okrog 12.000 borcev. Medtem pa slednji niso imeli žrtev. Vzrok po njegovem mnenju tiči v tem, da je breme žrtev za velesile, kot so ZDA v domači javnosti, postalo preveliko. Zato si namesto tega vojskujoče strani izberejo posrednike, ki nosijo glavno breme vojaških operacij. Težava Kurdov je, da so si izbrali sicer močnega zaveznika, ki pa na tem območju ni imel največjih ambicij. Sedaj pa bodo na milost in nemilost prepuščeni zmagovalcem.
Dodaja še, da ga preprosto preseneča, kako enostavno so ZDA Bližnji vzhod prepustile ruskemu vplivu. Za razliko od ZDA na primer Rusija v mednarodnih odnosih ne kaže popuščanja ter svoje enote brezkompromisno pošilja po vsem svetu (npr. v Venezuelo).
Opozarja pa tudi na to, da spopadi čedalje bolj postajajo testno polje za sodobna orožja velesil, vse pomembnejše pa postaja tudi kibernetsko vojskovanje.
Turška vojska je sprožila ofenzivo točno, kot smo napovedovali. Tiskovni predstavnik turške vojske je ofenzivo komentiral z besedami, da nimajo nobenih drugih namenov kot le nevtralizirati dolgoročne grožnje, ki so nevarne turškim državljanom. Kurdske organizacije so že razglasile splošno mobilizacijo v pripravah vojne proti Turkom. Neuradni viri znotraj ameriške vojske za različne medije poročajo, da so ZDA v celoti zapustile Kurde in odpovedale vso podporo.
Zadnje objave
Minuta molka – skoraj nič ne gre več v pravo smer
19. 4. 2024 ob 13:00
Ključni dnevi za razdelitev deset tisoč računalnikov
19. 4. 2024 ob 10:45
Pravna država: če imaš 40 poslancev, še ne pomeni, da imaš absolutno oblast
19. 4. 2024 ob 6:00
Vlada spreminja postopke naročanja in najdaljše čakalne dobe
18. 4. 2024 ob 17:37
V Chicagu spor glede nezakonitih priseljencev
18. 4. 2024 ob 15:31
Škandalozno: Vlada namenja visoke nagrade provladnim medijem
18. 4. 2024 ob 12:36
Volitve na Hrvaškem – zmaga tradicionalnih vrednot
18. 4. 2024 ob 8:42
V Velenju vzklikali: »Lopovi! Lopovi!«
18. 4. 2024 ob 6:00
Ekskluzivno za naročnike
Minuta molka – skoraj nič ne gre več v pravo smer
19. 4. 2024 ob 13:00
Domovina 144: Zakaj policija ne preiskuje napovedanega strelskega pohoda
17. 4. 2024 ob 6:30
Prihajajoči dogodki
APR
20
Moški zajtrk s Petrom Gregorčičem
07:00 - 09:00
APR
20
Godalni kvartet kolektiva Carpe artem
19:00 - 20:30
APR
20
Večer z Nuško Drašček in Jako Puciharjem
20:00 - 22:00
APR
22
Koncert za zbor – Alfred Šnitke
20:15 - 21:30
APR
24
SAKRALNI ABONMA – KOMORNI ZBOR KGBL IN AMBROŽ ČOPI
19:30 - 21:00
Video objave
Odmev tedna: Festival norosti
13. 4. 2024 ob 6:00
Odmev tedna: Bitka praznikov
5. 4. 2024 ob 19:55
Izbor urednika
Vračajo se vici o policajih
17. 4. 2024 ob 6:31
Kako nam Robert Golob lomasti po denarnicah
11. 4. 2024 ob 6:31
5 komentarjev
STAJERKA2021
Ko se ZDA vmešajo ni prav, ko se ne vmešajo, ni prav! Pa kaj bi radi? Pa naj se v teh čudnih državah pobijejo do smrti, da bo mir. Prepustiti jih že enkrat usodi, ki so si jo sami zbrali. Med seboj se ne marajo, sedaj pa rinejo v Evropo, da bodo še tu delali nered!
Teodor
Ni še daleč dan, ko so se svetovni mediji zgražali nad poseganjem ZDA v druge države. Zdaj, ko se umikajo pa spet ni prav. Američani imajo svoja stališča in ravnaja, ki so znana že desetletja in zapuščanje zaveznikov je stalnica njihove mednarodne politike. Brez presenečenj.
Kar se pa Turkov tiče, polomili si bodo zobe. To je začetek konca Erdogana.
Alojzij Pezdir
Kot je predsednik ZDA Trump nonšalantno pustil v imenu svoje politike "USA first!" na cedilu Kurde kot svoje dolgoletne zveste zaveznike v Siriji, enako lahko stori kdaj v prihodnosti tudi z zavezniki iz obrambnega zavezništva Nato oz. z državami iz skupnosti EU, za katere nenehoma zlovešče trdi in dokazuje, da same ne skrbijo dovolj za obrambno pripravljenost lastnih vojaških sil in da vse preveč obrambnih bremen lahkomiselno prepuščajo preveč samoumevnemu zavezništvu ZDA.
Vsekakor se Trumpovega umika vojaških enot z geostrateških bojišč sodobnega sveta najbolj veselita Ruska federacija in Kitajska, ki sistematično in nenehoma zasedata izpraznjene prostore na strateško pomembnih območjih ter vztrajno generirata novo razmerje sil in moči v sodobnem svetu.
Žal skupnost EU z vsemi svojimi pristojnimi ustanovami in organi v presnavljanju in reorganiziranju ni niti strateško niti taktično dorasla za ustrezno hitre ter ustrezno kakovostne odzive na nastale geostrateške razmere v svetu, pri čemer ji dodatno težavo in hudo breme povzročata cagavi maratonsko negotovi izstop Velike Britanije oz. Združenega kraljestva iz EU ter popoln nered na področju vse bolj naraščajočih in vse bolj neobvladljivih nezakonitih migracij v skrajno nepovezane in egoistične države skupnosti EU.
Hribarjev Rafko
Če bodo ta napad Otomanski Turki uresničili, bo to blamaža prvega reda za OZN!!!
Kurdi so šestmilijonski narod, ki je razdeljen v tri države. Države, ki so vplivne in bogate, vsaj naftno.
Dvamiljonska Slovenija in še manjše nacionalne države imamo dovolj prostora pod soncem, Kurdi ne!
V OZN Kurdi nimajo svojega sedeža! OZN pa ne bo več O.Z.narodov, ampak O.Z.bogatih držav.
Solzna dolina Kurdska!
Matko
26 miljonski ali pa še več
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.