Turčija odpira meje za begunce in sklicuje krizni sestanek zveze NATO po včerajšnjih napadih v Idlibu
POSLUŠAJ ČLANEK
Embed from Getty Images
V včerajšnji ofenzivi sirske vojske v provinci Idlib je padlo 33 turških vojakov. Turčija napoveduje povračilne ukrepe zoper sile Bašarja Al Asada, odpira meje za begunce na poti v Evropo in na podlagi člena 4 sklicuje krizni sestanek veleposlanikov držav zveze NATO. Med Turki ter Sirci in Rusi se že bije bitka za interpretacijo napadov.
Sirska vojska je včeraj v ofenzivi na pokrajino Idlib na severozahodu Sirije ubila 33 turških vojakov. To je največje število turških žrtev v enem dnevu odkar se je Turčija aktivno vmešala v sirski konflikt.
Idlib je zadnja pokrajina, ki jo obvladujejo sile sirske opozicije, po sporazumu iz leta 2018, ki sta ga sklenili Turčija in Rusija pa naj bi bilo to območje demilitarizirana cona pod nadzorom Turčije in Rusije.
V Idlibu, kjer sicer stanuje 3 milijone ljudi, približno 1 milijon je razseljenih, že od decembra poteka ofenziva sirskih sil ob ruski pomoči, prek katere skuša sirska vlada pod vodstvom Bašarja Al Asada prevzeti nadzor nad celotno državo.
Ruska vojska trdi, da jih Ankara ni obvestila o tem, da se turški vojaki bojujejo skupaj z uporniki. Kot odgovor so v sirske vode poslali tudi dve bojni ladji.
Turčija je medtem že odgovorila s povračilnim napadom, v katerem je domnevno padlo 16 sirskih vojakov (sirska vojska informacije ni potrdila), napovedujejo pa tudi, da bodo »napadli vse znane tarče režima, saj Asadov režim predstavlja grožnjo turški nacionalni, regionalni in tudi Evropski varnosti, saj deluje kot kriminalna združba, ki terorizira svoje državljane.«
Po mnenju Turčije namreč Asadov režim »izkorišča mednarodno tišino glede njegovih zločinov.« Ravno zato se turške akcije ne končujejo le pri povračilnih ukrepih. Za danes so sklicali sestanek veleposlanikov članic pri zvezi NATO na temo Idliba.
Turčija je tukaj izkoristila četrti člen zavezništva, ki zaveznicam zagotavlja sklic sestanka, kadar je ogrožena integriteta, politična neodvisnost ali varnost države članice. Turčija je ta člen do sedaj izkoristila že trikrat, dvakrat zaradi sirske vojne in enkrat zaradi vojne v Iraku, zaradi ruske priključitve Krima so ga izkoristile tudi Poljska, Litva in Latvija.
Turčija ima v Idlibu 12 opazovalnih točk, nekatere od njih pa so oblegane s strani sirske vojske. Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je že zagrozil z vojaško operacijo, v kolikor se sirska vojska ne bo umaknila izza turških opazovalnic do konca februarja.
Dodatna vojaška ofenziva pa bi utegnila še okrepiti val beguncev, ki bežijo z območja Idliba, večina ravno v sosednjo Turčijo, kjer jih je že zdaj 3,5 milijona. Po besedah določenih nižjih uradnikov, ki pa jih uradna Ankara še ni potrdila, naj bi turška vojska tudi prenehala z omejevanjem prehajanja migrantov izven Turčije, kar sicer predvideva dogovor med Evropsko unijo in Turčijo, ki je Turčiji prinesel izdatno vsoto evropske pomoči.
Skupine migrantov naj bi se tako že podale na pot proti Grčiji, tako po kopnem kot po morju. V kolikor držijo navedbe o nezadrževanju, bi to pomenilo kršitev sporazuma med EU in Turčijo in hkrati tudi možnost novega migrantskega vala na vratih Evrope.
Turčija je že sporočila, da pritiska migrantov ne zdrži več in bo morala v primeru prihoda dodatnih milijonov ukrepati. Migranti so tako verjetno tudi karta, na katero bo igrala Turčija na današnjem sestanku zveze NATO.
Američani ki sicer turško zaveznico podpirajo, zaenkrat pravijo, da je še vse na mizi, glede na vojaško pripravljenost članic NATA in ameriško politiko na bližnjem vzhodu pa NATOva ofenziva v Idlibu ni zelo verjetna.
Člen 5, ki zagotavlja, da je v primeru napada na eno zaveznico napadeno celotno zavezništvo bi težko pokril napad na turško vojsko, ki izvaja ofenzivo v Siriji, hkrati pa so v NATU, še posebej ZDA do Turkov vse manj zaupljivi, saj so le ti pred kratkim kupili ruski sistem obrambe pred balističnimi raketami, prav tako se želi pridružiti Šanghajski organizaciji sodelovanja, kar bi pomenilo turško zavezništvo ne le z Rusijo, ampak tudi s Kitajsko in Iranom.
V včerajšnji ofenzivi sirske vojske v provinci Idlib je padlo 33 turških vojakov. Turčija napoveduje povračilne ukrepe zoper sile Bašarja Al Asada, odpira meje za begunce na poti v Evropo in na podlagi člena 4 sklicuje krizni sestanek veleposlanikov držav zveze NATO. Med Turki ter Sirci in Rusi se že bije bitka za interpretacijo napadov.
Sirska vojska je včeraj v ofenzivi na pokrajino Idlib na severozahodu Sirije ubila 33 turških vojakov. To je največje število turških žrtev v enem dnevu odkar se je Turčija aktivno vmešala v sirski konflikt.
Idlib je zadnja pokrajina, ki jo obvladujejo sile sirske opozicije, po sporazumu iz leta 2018, ki sta ga sklenili Turčija in Rusija pa naj bi bilo to območje demilitarizirana cona pod nadzorom Turčije in Rusije.
V Idlibu, kjer sicer stanuje 3 milijone ljudi, približno 1 milijon je razseljenih, že od decembra poteka ofenziva sirskih sil ob ruski pomoči, prek katere skuša sirska vlada pod vodstvom Bašarja Al Asada prevzeti nadzor nad celotno državo.
Ruska vojska trdi, da jih Ankara ni obvestila o tem, da se turški vojaki bojujejo skupaj z uporniki. Kot odgovor so v sirske vode poslali tudi dve bojni ladji.
Turški povračilni napadi
Turčija je medtem že odgovorila s povračilnim napadom, v katerem je domnevno padlo 16 sirskih vojakov (sirska vojska informacije ni potrdila), napovedujejo pa tudi, da bodo »napadli vse znane tarče režima, saj Asadov režim predstavlja grožnjo turški nacionalni, regionalni in tudi Evropski varnosti, saj deluje kot kriminalna združba, ki terorizira svoje državljane.«
Po mnenju Turčije namreč Asadov režim »izkorišča mednarodno tišino glede njegovih zločinov.« Ravno zato se turške akcije ne končujejo le pri povračilnih ukrepih. Za danes so sklicali sestanek veleposlanikov članic pri zvezi NATO na temo Idliba.
Turčija je tukaj izkoristila četrti člen zavezništva, ki zaveznicam zagotavlja sklic sestanka, kadar je ogrožena integriteta, politična neodvisnost ali varnost države članice. Turčija je ta člen do sedaj izkoristila že trikrat, dvakrat zaradi sirske vojne in enkrat zaradi vojne v Iraku, zaradi ruske priključitve Krima so ga izkoristile tudi Poljska, Litva in Latvija.
Turčija ima v Idlibu 12 opazovalnih točk, nekatere od njih pa so oblegane s strani sirske vojske. Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je že zagrozil z vojaško operacijo, v kolikor se sirska vojska ne bo umaknila izza turških opazovalnic do konca februarja.
Dodatna vojaška ofenziva pa bi utegnila še okrepiti val beguncev, ki bežijo z območja Idliba, večina ravno v sosednjo Turčijo, kjer jih je že zdaj 3,5 milijona. Po besedah določenih nižjih uradnikov, ki pa jih uradna Ankara še ni potrdila, naj bi turška vojska tudi prenehala z omejevanjem prehajanja migrantov izven Turčije, kar sicer predvideva dogovor med Evropsko unijo in Turčijo, ki je Turčiji prinesel izdatno vsoto evropske pomoči.
Migranti proti Grčiji
Skupine migrantov naj bi se tako že podale na pot proti Grčiji, tako po kopnem kot po morju. V kolikor držijo navedbe o nezadrževanju, bi to pomenilo kršitev sporazuma med EU in Turčijo in hkrati tudi možnost novega migrantskega vala na vratih Evrope.
Turčija je že sporočila, da pritiska migrantov ne zdrži več in bo morala v primeru prihoda dodatnih milijonov ukrepati. Migranti so tako verjetno tudi karta, na katero bo igrala Turčija na današnjem sestanku zveze NATO.
Američani ki sicer turško zaveznico podpirajo, zaenkrat pravijo, da je še vse na mizi, glede na vojaško pripravljenost članic NATA in ameriško politiko na bližnjem vzhodu pa NATOva ofenziva v Idlibu ni zelo verjetna.
Člen 5, ki zagotavlja, da je v primeru napada na eno zaveznico napadeno celotno zavezništvo bi težko pokril napad na turško vojsko, ki izvaja ofenzivo v Siriji, hkrati pa so v NATU, še posebej ZDA do Turkov vse manj zaupljivi, saj so le ti pred kratkim kupili ruski sistem obrambe pred balističnimi raketami, prav tako se želi pridružiti Šanghajski organizaciji sodelovanja, kar bi pomenilo turško zavezništvo ne le z Rusijo, ampak tudi s Kitajsko in Iranom.
Povezani članki
Zadnje objave
P. Metod Benedik, cerkveni zgodovinar: Škofjeloški pasijon je unikum v svetu
29. 3. 2024 ob 6:31
Svoboda govora ali govor Svobode
28. 3. 2024 ob 7:31
Ekskluzivno za naročnike
Domovina 141: 30 let uroka Depale vasi
27. 3. 2024 ob 6:29
Domovina 140: Kam gre denar od precenjenih železniških postaj
20. 3. 2024 ob 6:29
To je groza, ni pa strah – Justin Earl Grant
18. 3. 2024 ob 23:11
Prihajajoči dogodki
MAR
29
V kapeli Zavoda ŽIVIM križev pot za življenje
15:00 - 15:45
MAR
29
FKK 4: Za post
19:30 - 21:30
MAR
31
ZAJETI V IZVIRU - SLOVENSKI OTROCI LEBENSBORNA
18:00 - 19:00
APR
01
APR
01
KINO V ŽIVO: OKRONANA
19:00 - 21:00
2 komentarja
STAJERKA2021
Vse države, ki so na tem migrantskem pohodu ogrožene, govorijo o zaščiti meje z vsemi sredstvi. Policija, vojska, ograje, solzivec...
Naš Pokljukar pa je povedal samo to, DA SMO NA MIGRANTE PRIPRAVLJENI. Kako? Z novimi centri, svežimi rjuhami, toplimi obroki, dobrodošlico...? Niti ene besede, kako jih BODO OVIRALI, da ne bodo prišli V SLOVENIJO! Kaj bo poslal na mejo Šarca, da jim bo stare vice pravil?
Pa naj že vsi spokajo - nesposobneži.
Mejo zapret in vsak, ki hoče na silo vstopiti, ga onesposobiti! Upam, da bodo Hrvati radikalnejši!
MEFISTO
Kdaj bo konec nesreč za Slovenijo!?
Najprej Šarec s svojimi specialisti, nato korona virus, pa demonstracije proti parlmentarni demokraciji ter zdravi pameti, zdaj pa še povečan naval migrantov!
Kaj nas še čaka?
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.