Turčija odpira meje za begunce in sklicuje krizni sestanek zveze NATO po včerajšnjih napadih v Idlibu

POSLUŠAJ ČLANEK
Embed from Getty Images

V včerajšnji ofenzivi sirske vojske v provinci Idlib je padlo 33 turških vojakov. Turčija napoveduje povračilne ukrepe zoper sile Bašarja Al Asada, odpira meje za begunce na poti v Evropo in na podlagi člena 4 sklicuje krizni sestanek veleposlanikov držav zveze NATO. Med Turki ter Sirci in Rusi se že bije bitka za interpretacijo napadov.

Sirska vojska je včeraj v ofenzivi na pokrajino Idlib na severozahodu Sirije ubila 33 turških vojakov. To je največje število turških žrtev v enem dnevu odkar se je Turčija aktivno vmešala v sirski konflikt.

Idlib je zadnja pokrajina, ki jo obvladujejo sile sirske opozicije, po sporazumu iz leta 2018, ki sta ga sklenili Turčija in Rusija pa naj bi bilo to območje demilitarizirana cona pod nadzorom Turčije in Rusije.

V Idlibu, kjer sicer stanuje 3 milijone ljudi, približno 1 milijon je razseljenih, že od decembra poteka ofenziva sirskih sil ob ruski pomoči, prek katere skuša sirska vlada pod vodstvom Bašarja Al Asada prevzeti nadzor nad celotno državo.

Ruska vojska trdi, da jih Ankara ni obvestila o tem, da se turški vojaki bojujejo skupaj z uporniki. Kot odgovor so v sirske vode poslali tudi dve bojni ladji.

Turški povračilni napadi


Turčija je medtem že odgovorila s povračilnim napadom, v katerem je domnevno padlo 16 sirskih vojakov (sirska vojska informacije ni potrdila), napovedujejo pa tudi, da bodo »napadli vse znane tarče režima, saj Asadov režim predstavlja grožnjo turški nacionalni, regionalni in tudi Evropski varnosti, saj deluje kot kriminalna združba, ki terorizira svoje državljane.«

Po mnenju Turčije namreč Asadov režim »izkorišča mednarodno tišino glede njegovih zločinov.« Ravno zato se turške akcije ne končujejo le pri povračilnih ukrepih. Za danes so sklicali sestanek veleposlanikov članic pri zvezi NATO na temo Idliba.

Turčija je tukaj izkoristila četrti člen zavezništva, ki zaveznicam zagotavlja sklic sestanka, kadar je ogrožena integriteta, politična neodvisnost ali varnost države članice. Turčija je ta člen do sedaj izkoristila že trikrat, dvakrat zaradi sirske vojne in enkrat zaradi vojne v Iraku, zaradi ruske priključitve Krima so ga izkoristile tudi Poljska, Litva in Latvija.

Turčija ima v Idlibu 12 opazovalnih točk, nekatere od njih pa so oblegane s strani sirske vojske. Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je že zagrozil z vojaško operacijo, v kolikor se sirska vojska ne bo umaknila izza turških opazovalnic do konca februarja.

Dodatna vojaška ofenziva pa bi utegnila še okrepiti val beguncev, ki bežijo z območja Idliba, večina ravno v sosednjo Turčijo, kjer jih je že zdaj 3,5 milijona. Po besedah določenih nižjih uradnikov, ki pa jih uradna Ankara še ni potrdila, naj bi turška vojska tudi prenehala z omejevanjem prehajanja migrantov izven Turčije, kar sicer predvideva dogovor med Evropsko unijo in Turčijo, ki je Turčiji prinesel izdatno vsoto evropske pomoči.

Migranti proti Grčiji


Skupine migrantov naj bi se tako že podale na pot proti Grčiji, tako po kopnem kot po morju. V kolikor držijo navedbe o nezadrževanju, bi to pomenilo kršitev sporazuma med EU in Turčijo in hkrati tudi možnost novega migrantskega vala na vratih Evrope.

Turčija je že sporočila, da pritiska migrantov ne zdrži več in bo morala v primeru prihoda dodatnih milijonov ukrepati. Migranti so tako verjetno tudi karta, na katero bo igrala Turčija na današnjem sestanku zveze NATO.

Američani ki sicer turško zaveznico podpirajo, zaenkrat pravijo, da je še vse na mizi, glede na vojaško pripravljenost članic NATA in ameriško politiko na bližnjem vzhodu pa NATOva ofenziva v Idlibu ni zelo verjetna.

Člen 5, ki zagotavlja, da je v primeru napada na eno zaveznico napadeno celotno zavezništvo bi težko pokril napad na turško vojsko, ki izvaja ofenzivo v Siriji, hkrati pa so v NATU, še posebej ZDA do Turkov vse manj zaupljivi, saj so le ti pred kratkim kupili ruski sistem obrambe pred balističnimi raketami, prav tako se želi pridružiti Šanghajski organizaciji sodelovanja, kar bi pomenilo turško zavezništvo ne le z Rusijo, ampak tudi s Kitajsko in Iranom.



 
KOMENTAR: Uredništvo
Se bo Erdoganu sedenje na dveh stolih obrestovalo ali maščevalo
Turčija v zadnjem času daje precej dvomljive signale svojim zaveznicam v zvezi NATO. Po eni strani pričakuje podporo pri opreacijah v Siriji in drugod, hkrati pa vse bolj aktivno sodeluje tudi s Rusijo, Iranom in Kitajsko, kar je zahodnim zaveznicam vse manj všeč. Imperialnih teženj, ki jih Turčija vse manj skriva tudi ne gre več prezreti. Turčija je namreč zasedla pas sirskega ozemlja ob svoji meji z namenom zagotavljanja varnosti, odkrito podpira uporniške sile v Siriji, turška vojska je prisotna v Libiji. Hkrati je 3,5 milijona migrantov, ki jih lahko Erdogan kadarkoli pošlje na meje Evrope precej močno pogajalsko orožje z Evropsko unijo, saj si tega v Evropi ne želi nihče. A prav tako si ne želijo vključevanja v nove konflikte na bližnjem vzhodu, še posebej zdaj, ko se zdi, da se Sirska vojna bliža koncu. Klicanje zaveznikov na pomoč, potem, ko je tvoja vojska napadena med invazijo na drugo suvereno državo, je vsaj delno hinavsko, ne glede na dogovor o demilitarizirani coni. Kako dolgo je zahod še pripravljen podpirati ekspanzijsko politiko novega sultana? Spoštovanje človekovih pravic in narodnih manjšin morda vsaj še nekaj štejejo na zahodu. Tukaj pa Erdogan težko brani svoj moralno superiornost nad Asadom. Si bo drznil sam spopasti z Rusi v Idlibu ali le blefira?
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike