Turčija in Rusija: konflikt med imperijema

POSLUŠAJ ČLANEK

V luči zadnjega konflikta med regionalnima velesilama Turčijo in Ukrajino je njune odnose smiselno postaviti v zgodovinski kontekst. Boj med ruskim in otomanskim imperijem ima namreč že večstoletno zgodovino.

Preden je bil Krim ruski ali ukrajinski, je bil turški. Rusija si ga leta 2014 ni priključila prvič - otomanskemu cesarstvu je polotok vzela leta 1783 po večletnih vojnah. V sporazumu v Kajnardži se je muslimansko otomansko cesarstvo leta 1774 prvič podredilo krščanski velesili, ruskemu imperiju. Ravno ta sporazum je postal prelomnica v odnosih med Evropo in Bližnjim vzhodom.

S sporazumom pa se spopadi niso končali, saj je Rusija v naslednjih dvesto letih še kar naprej prodirala na otomansko ozemlje - na Balkan, Kavkaz, Črno morje, na Dardanele.

Jasno je vidno, da torkov incident in besede, ki so sledile, v odnosu teh dveh imperijev niso nič novega. Današnji državi imata, tako kot nekdanja imperija, multietnični sestav ter željo po širjenju. Obe državi sta sedaj okrnjeni, na obrobju dogajanja ter se borita za večji vpliv, piše Julija Ioffe za Foreign Policy.

Na konflikt z NATO uradni ruski mediji pozabljajo; za njih je to konflikt proti Turkom


Torkov incident je bil v Rusiji povod za zelo različne odzive. Bolj liberalni Slon.ru priznava, da je to prvi pravi vojaški konflikt med Rusijo in NATO, uradni mediji pa NATO spregledajo in pišejo bolj o konfliktu med Rusi in Turki.

Prvič se je v sodobni Rusiji zgodilo, da Zahod - Amerika, Evropa ali pa zveza NATO - ni kriv grd malopridnež, ampak je to Turčija, ki želi iztiriti koalicijo proti terorizmu.

Ravno Rusija se vidi kot braniteljica civiliziranega sveta pred terorizmom. Podobno vlogo si je naprtila med drugo svetovno vojno, takrat proti fašizmu.

Otomanski imperij je bil sovražnik, a hkrati zaščita


Prav zaradi takšnega razmišljanja negativne kritike z Zahoda o ruski intervenciji v Siriji Ruse zelo jezijo, saj jih spominja na to, da imajo njihovi poskusi širjenja svoje omejitve. Hkrati pa jim je, če se ozremo v preteklost, otomanski imperij predstavljal obrambni ščit pred širjenjem Evrope proti vzhodu.

Medtem ko si je ruski imperij po kosih odvzemal otomanskega, ga je hkrati imel za zaščito. Rusija že od nekdaj potrebuje zrcalo, drug imperij, s katerim se lahko primerja.

Imperija se razkrajata, a še obstajata - vsaj za predsednika Rusije in Turčije


Ioffe trdi, da je torkov konflikt zgolj konflikt med razkrajajočim se ruskim in turškim imperijem, kjer v razkrajajočih delih konflikti še ostajajo - za ruski Moldavija in Ukrajina, za otomanski Sirija in Irak.

In ravno predsednika Rusije in Turčije, Vladimir Putin in Recep Tayyip Erdogan, se vidita kot dediča teh dveh imperijev ter jih obujata. Potem ni čudno, da je konflikt med imperijema našel svoje mesto ravno na sirsko-turški meji.

Primerjava oboroženih sil Turčije in Rusije

Ruska vojska

  • ustanovljena: 7.5.1992

  • število pripadnikov: 771.000 vojakov (4. največja vojska na svetu)

  • rezerva: 2.000.000 rezervistov

  • sistem: naborniški, obvezen za vse moške med 18 - 27 leti

  • čas služenja: 12 mesecev

  • glavni poveljnik vojske: predsednik Vladimir Putin

  • proračun vojske v letu 2014:69,3 milijarde dolarjev (3. na svetu)

  • enote vojske: pehota, letalstvo, marinci, enota za strateške izstrelke, padalci in posebne vojaške enote


Turška vojska

  • ustanovljena: leta 209 pred Kristusom

  • število pripadnikov: 639.551 vojakov (7. največja vojska na svetu)

  • rezerva: 378.700 rezervistov

  • sistem: naborniški

  • čas služenja: od 6-12 mesecev

  • glavni poveljnik vojske: predsednik Recep Tayyip Erdogan

  • proračun vojske v letu 2014: 18,2 milijardi dolarjev (15. na svetu)

  • enote vojske: pehota, marinci, letalstvo, žandamerija in obalna straža


 
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike