Tuji mediji raje o porazu "desničarskega populista" kot o Golobovi poti od nikoder do volilne zmage

Vir: posnetki zaslona spletnih strani različnih tujih medijev


Obravnava zmage Roberta Goloba na nedeljskih volitvah s strani nekaterih tujih medijev daje vedeti, da se narativi tujih novinarjev pravzaprav ne razlikujejo od tega, kar slovenskim medijskim potrošnikom prodaja naš domači medijski konglomerat. Zlobni Janša je izgubil, Golob pa je presenetljivo zmagal. Kljub velikim spremembam na mednarodni medijski sceni v zadnjem desetletju se lahko vprašamo, ali je naslednikom slovenske pomladi v interesu, da ima tujina o Sloveniji podobno izkrivljeno sliko, kot nam jo prodajajo doma?

Preletimo samo nekaj naslovov. Reuters, ki ga povzema tudi ameriški liberalni CNN, piše tako: Slovenski populistični premier izgubil proti okolijski stranki. BBC, ki se uvršča med globalno najbolj zanesljive medijske vire, poroča: Janez Janša: Slovenija glasovala proti pro-Trumpovskemu populistu. Nekoč glavni ameriški časopis New York Times pa je izbral naslov: Evropski skrajni desni populisti v Sloveniji poraženi: premier Janez Janša, Trumpov občudovalec, se zdi, da je izgubil proti sredinskim tekmecem. Še najbolj nevtralen naslov si je nadel portal francoske televizijske mreže France24: Liberalni novinec na slovenskih volitvah premagal konservativnega trikratnega premierja.

Tudi bruseljski portal Politico, znan po vseh zgodah in nezgodah s Sophie in't Veld pred enim letom, si je nadal navidezno nevtralen naslov: Janez Janša doživel hud poraz s strani novoustanovljene stranke na slovenskih volitvah.

Problematičnost Politicovega članka pa se skriva drugje, in sicer v tem, da za strokovno mnenje iz Slovenije izbira trdo levo opredeljenega ter na družbenih medijih slovenski desnici sovražnega analitika Alema Maksutija ter sindikalistko Teo Jarc, ki se je na premierja drla na Kredarici ter promovirala nadzor v cerkvah v stilu Udbe oz. v Evropi bolj znanega vzhodnonemškega Stasi-ja.

Nasploh so povezave tujih medijev z glavnimi slovenskimi mainstream komentatorji zanimive. France24 za mnenje tako sprašuje Uroša Esiha, kolumnista Petričevega Dela. Pravzaprav je presenetljivo, da so na progresivnemu CNN-u, sicer zgolj z enim stavkom, a vendarle, povzeli misel novinarja Domovine Petra Meršeta z nedeljskega komentiranja na POP TV, češ, da Slovenci ponovno eksperimentirajo z novim obrazom.

Ob že tako vsesplošnem pomanjkanju različnih pogledov na slovenske volitve, ki bi tujemu bralcu/poslušalcu podal razlage volilnih izidov iz več zornih kotov, pa smo celo na BBC-ju, ki še danes predstavlja pojem visokokakovostnega novinarstva, zasledili povsem napačno tezo avtorja, da  je ''gospod Golob januarja ponovno vstopil v politiko, potem ko je bil odstavljen z mesta predsednika njegovega energetskega investicijskega podjetja.''

Ta BBC-jeva neverjetna površnost nam pove veliko o uveljavljenih standardih Zahodnih medijev. V zadnjih malo več kot dvajsetih letih se je dokončno izkristaliziralo, zakaj slovenski mediji toliko truda vlagajo v preobrazbo svojih radikalno levih novinarjev v bruseljske levo-sredinske poslance. Kot je tudi vedno bolj jasno, zakaj mora biti mesto sogovornikov liberalnih Zahodnih elit rezervirano za slovensko post-tranzicijsko ZSMS-deco in ne za kakšne liberalne ''vrinjence'', kot sta Rado Pezdir ali pa Tomaž Štih.
Zdi se, da so slovenski levi vplivneži v današnjem času hitrih ter nepreverjenih novičk razmere uspeli obrniti sebi v prid ter sebe pozicionirati kot nekakšne ''gatekeeperje'' o tem, kakšne politične novice bo razviti svet prejemal iz Slovenije.

Resnici na ljubo so s svojim odločnim premikom proti progresivnosti, slovenski samooklicani levi sredini delo močno olajšali tudi zahodni novinarji sami. Liberalni progresivizmem v času Joeja Bidna je nekaj drugega kot liberalnost Billa Clintona. V Zahodnih prestolnicah sta Trump in Orban persona non-grata, države kot je Poljska pa še vedno veljajo za malopridne. Vse skupaj torej pomeni, da je že tako slabo informiranemu novinarju iz ene od Zahodnih prestolnic še lažje prodati zgodbo o zlobnih desničarjih v majhni EU-članici iz nemirnega in neciviliziranega Balkana.

Priložnost za desno sredino ni zamujena


Zdi se, da so slovenski levi vplivneži v današnjem času hitrih ter nepreverjenih novičk razmere uspeli obrniti sebi v prid ter sebe pozicionirati kot nekakšne ''gatekeeperje'' o tem, kakšne politične novice bo razviti svet prejemal iz Slovenije. Če je v času osamosvajanja slovenska pomlad nadzorovala sceno preko svojih povezav z izseljenci, zamejci ter zdomci, in če je leta 1988 v Evropskem parlamentu kraljevala beseda Franceta Bučarja, smo lahko že lani ugotovili, da evropske zakonodajalce ter novinarske vplivneže očitno bistveno bolj usmerjajo Tanja Fajon in njeni novinarski ''derivati''.

A kljub novinarski površnosti iz evropskih prestolnic, kjer so pred stoletjem že posplošeno ter po lastnih ocenah odbirali usodo slovenskemu narodu, današnji čas ob tem, da ceni tiste, ki se prvi dokopljejo do novic, daje veljavo tudi tistim, ki podajo poglobljeno sliko, ter odstrejo vsa ozadja političnih dogodkov za zunanje opazovalce.

Četudi Slovenija po tridesetih letih za marsikaterega tujega medijskega strokovnjaka ostaja nepomembna, obskurna državica, imamo vsi, ki nam je do tega, da bi svet o nas spoznal pravo sliko, na voljo vse vzvode, da to spremenimo. Medijska krajina na Zahodu se bo v prihodnjem desetletju s pomočjo neustavljivih družbenih omrežij korenito spremenila v smer še večjega pluralizma, to pa bi morali izkoristiti tudi pomladniki, da bo tistih nekaj resnih političnih novičk, ki se znajdejo na medijskih krožnikih tujih porabnikov vsake toliko časa, korektno uravnoteženih.

Medijski porabniki danes iščejo zanimivosti, in kaj bi lahko bilo za tuje novinarje bolj zanimivega, da jim predstavimo slovensko politično tranzicijsko ozadje? Gradiva za 'Breaking news' na vsakega pol leta bodo imeli več kot dovolj …
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike