»To govori Gospod: Tujca ne izkoriščaj in ne zatiraj, kajti tujci ste bili v egiptovski deželi!« (2 Mz 22,20)

Staro izraelsko ljudstvo je bilo, podobno kot ostala bližnjevzhodna ljudstva staroveških civilizacij, znano po tem, da je gojilo poseben odnos do treh ranljivih socialnih skupin: do vdov, sirot in tujcev. Še dandanes denimo na Bližnjem vzhodu tujec – poleg tega, da je potencialni kupec spominkov ali plačnik hotelskih storitev – pogosto vzbuja zanimanje in radovednost, kaj bo novega prinesel ali povedal.

Vendar po Mojzesu dana Božja zapoved glede prijaznosti do tujcev seže globlje od običajnega (Bog ne daj preračunljivega!) gostoljubja, saj naredbo utemelji na žlahtnem hermenevtičnem načelu, ki etike ne utemeljuje na deontologiji (»To moraš storiti, ker je tako prav!«), marveč na osebni izkušnji. Tujcev ni potrebno ljubiti, ker bi tako zapovedal nek neznani bog, ampak smo jim dolžni posebno naklonjenost, ker smo se tudi sami nekoč znašli v podobni izkušnji in vemo, česa smo si takrat želeli.

Sveto pismo Abrahama, očaka naše vere, opisuje kot popotnika, ki je zaradi Božjega načrta zapustil svojo domovino, da bi v veri dospel do obljubljene dežele. Izkušnja biti na poti ter postati popotnik in tujec je temeljna za krščansko duhovnost, ki resnično domovino išče v nebesih: »Pričakoval je namreč mesto, ki ima temelje in je njegov graditelj in stvaritelj Bog.« (Heb 11,9)

Kakšen zagovor bomo lahko imeli mi, ki imamo vsakodnevno polno mizo, ki pogosto porabljamo več, kot potrebujemo, njim pa ne damo ničesar, čeprav bi si s tem lahko priskrbeli mnoge dobrine?«

Za ponazoritev tega nam lahko pomaga sv. Janez Krizostom, eden najimenitnejših krščanskih govornikov vseh časov, ki je ob koncu 4. stoletja v grščini pripravil številne homilije, s katerimi je razlagal Božjo besedo in svoje poslušalce s psihološko pronicljivostjo spodbujal k boljšemu življenju. Tematike gostoljubnosti in odnosa do tujcev se dotakne v Homilia in Genesin 41, v kateri razlaga Abrahamovo srečanje z neznanci pri Mamrejevem hrastu (1 Mz 18,1-15).

Opeva njegov odnos do tujcev in ga postavlja za zgled: »Ne glej torej na preproščino obiskovalca in ne preziraj ga zaradi zunanjosti, temveč sprevidi, da preko njega sprejemaš svojega Gospoda. Vsakič, ko namreč zaradi Njegovega imena komu izkažeš skrb, kakor da bi sprejel Njega, boš prejel povračilo. Tudi če je ta, ki uživa tvojo naklonjenost, brezbrižen ali zanemarjen, mu z ničemer tega ne omenjaj. Dano ti bo namreč odlično povračilo, če boš vse delal v Gospodovo slavo in posnemal krepost tega očaka.« (Hom. in Gen. 41.4)

Antiohijski govornik vztraja na tem, da očak Abraham ni vedel, kdo so skrivnostni obiskovalci, zaradi česar je njegovo gostoljubje pridobilo dodatne zasluge: »Takšna je v resnici gostoljubnost: kdor jo vneto izvršuje, prejme več, kot pa da. Naj nihče izmed poslušalcev ne priduši pravičnikove kreposti in naj ne misli, da je vedel, kdo so prišleki, ko je to izrekel.« (Hom. in Gen. 41.4)

Z literarnim mojstrstvom prikaže ponižnost stoletnega Abrahama, ki ima pomoč prišlekom za veliko čast: »On sam napravi vse in postreže. Ni se imel za vrednega, da bi se usedel k njim, ampak je, medtem ko so jedli, stal pod drevesom. O, silno gostoljubje! O, prekipevajoča ponižnost! O, jakost bogoljubnega duha! Medtem, ko oni jedo, ta stoletnik stoji ob strani. Zdi se mi, da je zaradi ljubezni in vdanosti tako premagal svojo šibkost kot tudi prejel določeno moč. Pogosto se zgodi, da gorečnost duše, če je odločna, zmaga šibkost telesa. Očak zatorej stoji kot sluga, saj ima za veliko čast, da more služiti gostom in jim lajšati napor njihovega potovanja. Si videl, kako veliko je gostoljubje pravičnika?« (Hom. in Gen. 41.6)

Krizostom kristjanom svetuje, naj pomagajo ubogim tudi, če to ni zgolj materialna pomoč. »Pogostoma je namreč besedna pomoč bolj oživila potrebnega kot dar.« Kakor že starodavni zapis iz Druge Mojzesove knjige ljubezen do tujcev utemeljuje na zavedanju lastne izkušnje izgnanstva, tudi Janez Krizostom spodbuja, da situacijo ubogih primerjamo z lastno: »Kakšen izgovor bomo našli? Kakšen zagovor bomo lahko imeli mi, ki imamo vsakodnevno polno mizo, ki pogosto porabljamo več, kot potrebujemo, njim pa ne damo ničesar, čeprav bi si s tem lahko priskrbeli mnoge dobrine?« (Hom. in Gen. 41.7)

Obstaja nevarnost, da bi v antična besedila neposredno vstavljali sodobne probleme, pri čemer bi Janez Krizostom lahko postal nekakšen ultra liberalec, »No-borders« multikulti aktivist ante litteram ali internacionalistični proto-socialist. Nasprotno, navdih, ki veje iz njegovih besedil, v katerih se kaže kot globok pričevalec evangeljskega krščanstva, ki spodbuja h gostoljubnemu odnosu do vsakega človeka in to ne zaradi iskanja lastne zemeljske slave, moči ali politične všečnosti, marveč zaradi sprejemanja Kristusa v vsakem, ob ohranjanju lastne krščanske identitete in vnemi za posredovanje tega Božjega daru vere tudi prišlekom.

18 KOMENTARJI

  1. »To govori Gospod: Tujca ne izkoriščaj in ne zatiraj, kajti tujci ste bili v egiptovski deželi!

    Fotografija je pa kiks, namreč, veliko Slovencev je slabše oblečeno.
    Lahko rečem, glede na fotografijo, da ga je Gospod pa tukaj u kamen.

  2. Ne vem kaj hoče povedati avtor, sklepam da moramo migrantom odpreti vrata v svoj deželo in stanovanja. Pri tem nam skeptikom vzbuja slabo vest, če imamo kak pomislek, z citati iz Svetega pisma.
    Lepa manipulacija, z bistveno razliko v statusu prišlekov. Res so bili Judje zelo gostoljubni do gostov in celo do večjih skupin, ki so potovale skozi njihovo deželo in so potrebovali pomoč. Vendar obstaja neka razlika med gostom in naseljencem ali celo odkritim agresorjem. Take “goste” so Judje obravnavali kot je opisano v knjigi Makabejcev.
    Tudi Jožef in Marija z Jezusom sta odšla v Egipt samo za čas stiske in sta se takoj vrnila nazaj, ko je bilo varno. Nista obremenjevala Egipčanov več kot je bilo nujno potrebno. Nista izkoriščala gostoljubja, da bi se usedla na njihov socialni sistem ali celo vsiljevala svoja moralna prepričanja gostiteljem. Da, beseda gost vsebuje tudi določene omejitve, ne samo privilegije.
    Spoštovani Jan, preberite si celotno Sveto pismo, posebej prej omenjeno knjigo Makabejcev, ne samo odlomkov, ki podpirajo vaše stališče.

  3. Če povzamemo patrova razmišljanja: Tujca ne izkoriščaj, pusti se mu izkoriščati…če te ima za nevernika (ki ni vreden obstoja) sprejmi njegova pravila in zatiraj žene, obglavljaj, kamenjaj, reži vratove, razstreljuj, bičaj grešnike njihovih pravil itd.
    Če bi tako razmišljanli naši predniki, potem bi danes namesto cerkva po hribčkih imeli mošeje, žene bi bile skrite kot nindže, petja, glasbe in umetnosti ne bi poznali, znanost bi bila še vedno na stopnji iz leta 600 po Kristusu, namesto Očeta v nebesih, bi imeli krutega vladarja, vedno bi bili prvi, ki bi vrgli kamen na prešuštnico…
    Čestitam pater! Če še duhovščina ne ščiti svoje kulture, kdo jo pa še spoh bo?!

  4. Ali je avtor zapisa naiven in neumen – kar ne verjamem – ali pa je zagovornik globalistične agende, ki preko takšnih skritih krtov počasi in vztrajno pronica in prežema medije kot so Domovina ali Časnik.
    Naj pošlje ta prispevek na Dnevnik ali Večer. Takoj mu ga objavijo. Z njegovo fotografijo vred.

  5. Slovencev glede tujcev ni treba obremenjevati s slabo vestjo, saj vsak drugi prebivalec Slovenije ni več Slovenec.

    In tudi sicer je za migrante iz Afrike in Azije bolje poskrbljeno kot za tiste upokojence, ki se prebijajo skozi mesec s 500 ali 600 Evri pokojnine.

    Ne boste verjeli, da migrantom še na bolje kaže. Prva dama migrantoljubcev Tanja Fajon se je namreč odločila, da bo vse svoje mesčne dohodke, ki presegajo 10.000 Evrov namenila za te “reveže”. Pa ne mislite, da je to malo denarja!

    • Tudi če je to res kar pišete o Fajonkinem daru, je to vse prej kot človekoljubna gesta! Fuj! Enako bi mislila, če bi se Janša hotel takole “odrezati”! Fuj!
      Dobroto izkazujemo diskretno, brezimni darovalci smo! Fajonka pa kupuje volivce, brenka na “internacionalo” in dela zločin proti svojemu narodu! Zamislite se, ljudje, pa vprašajte se kaj delajo levičarji njenega kova na Prešernovi proslavi!!? Naj slavijo svoje idole, od največjega Slovenca pa parklje proč!! Samo opazujte te bleferje, ki jim take proslave služijo le za imidž!! Duha že dolgo ni več in klenega prepričanja naših prednikov tudi ne!! Kuga 20.stoletja je naredila svoje! Komunizem, mislim! Kjerkoli ga poskušajo oživljati, je vse narobe! In pri nas je, žal, tako!

  6. Ja, tudi sama se pridružujem kritikam članka gospoda patra! Osebno mislim, da ne smemo Svetega pisma razumeti dobesedno.Verjamem, da gre za božjo besedo, ampak razlagalci skozi zgodovino so bili vodeni od Svetega Duha! Če vzamemo njegov “dar umnosti” imam že odgovor na vprašanje migranti da ali ne! Zdrava pamet, razum, domoljubje, jezik in vse kar je zame vrednota mi jasno reće NE! Nekaj drugega pa je, ko se pred mojimi vrati pojavi človek, tujec v potrebi! Temu dam jesti, piti in mu dam po zmožnostih kar lahko. Če država začasno rešuje njihov problem, se strinjam, ampak daleč od tega, da zamenjamo vloge. Danes se mi počutimo v vlogi tujcev v lastnem mestu, lastni državi. V Postojni vladajo v azilnem domu obupne razmere. Tujci maltretirajo paznike, zdravnike, sestre, pred vrati pa levičarske nahujskane tolpe pljuvajo po policistih, jih zmerjajo z nasilneži in podirajo ograje. Narobe svet! Temu se bomo uprli tudi kristjani, ker me je Bog poklical po imenu, slovenskem imenu! Sveto pismo gre torej brati “cum grano salis”! Generalnemu sporočilu je treba slediti, še najbolj pa veselemu oznanilu, da smo odrešeni, če znamo nositi svoj križ za Njim!

  7. Jan Dominik Bogataj se norčuje iz Boga, Svetega pisma,
    krščanske kulture, zdrave pameti . . .
    Ne, da ne razume!
    Namerno enači tujce v stiski s klavci in posiljevalci.
    In s tem daje svoj prispevek k uničenju krščanske civilizacije.

  8. To me je spomnilo na Krščanske socialiste, kot je bil “oče naroda”-brkač in mnogo drugih vodilnih, ki so se kmalu v partizanih prepisala v partijo in se svojim vernim strankarskim kolegom še vedno izdajali kot krščanski socialisti. Bili so na njih sejah, ovajali partiji posameznike, ki so potem izginili ali bili proglašeni kot izdajalci in bili likvidirani. Ovaduhi!!!, je zapisal Omerza v svoji novi knjigi!”
    Kocbek sicer ni prestopil, funkcioniral pa je tako, kot so mu ukazali. On je bil tudi tisti, ki mu je odleglo, ko so umorili Ehrlicha, bana Natlačena… Kaj je potem bil? Krščanski….c?!, kajti na ta račun, ker se ni javno uprl (to tudi ni bila njegova prva opcija-veren komunist) komunistični mobilizaciji Slovencev, slovenskih kristjanov, ki so morali biti orožje proti osveščenim kristjanom v revolucionarnem klanju!!!
    Pojdite k spovedi, sicer boste v hudi zmoti in še čem še naprej, če ni že prepozno.

  9. pod tole pisanje se je
    lahko podpisal le tisti, ki pojma nima, kakšna je kruta realnost.
    Žal.
    naj ”mnenje” ostane na Domovini v poduk vsem, kako se NE SME razmišljati.

  10. No, avtor je čisto zabluzil. Če ima rad migrante, naj si jih vzame v svoj dom skrbi zanje. Ne pa te “dobrote” obešati na državo.
    Res pa je, da bi morali vsakega ilegalnega migranta zasukati in poslati tja, od koder je prišel. Ne pa da trpamo migrante v naše namestitve, kjer šikanirajo osebje in se grdo vedejo. Vedli so se že prej grdo, oziroma v skladu s svojo agresivno vero, pa menda ne mislimo, da pa se bo vedenje sedaj spremenilo. Ne, k večjemu bo še hujše. To je tudi namen, destabilizacija države gostiteljice, sedaj pa še zdravstveno tveganje.
    Ne vem kaj bo, če v primeru virusa potrebujemo bolnišnično oskrbo, pa ne bo respiratorjev, ker bodo migranti priklopljeni nanje. Kaj bomo takrat rekli? Da imajo – tako kot do sedaj – vsepovsod prednost?

Komentiraj

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime