Tudi vi ste poslani …

9

    Evangelij današnje nedelje se začenja takole:

    »Tisti čas je Jezus poklical k sebi dvanajstere in jih začel pošiljati po dva in dva.«

    Že v teh besedah je pomembna novica, »začel jih je pošiljati«. To je začetek poslanstva apostolov. Dotlej je bil le on – Jezus sam, ki je oznanjal Božje kraljestvo. Učenci so hodili za njim, ga poslušali, se učili, to je bilo neke vrste uvajanje. Zdaj pa so poslani. Če je bil dotlej najpogostejši glagol, ki ga je uporabljal v odnosu do učencev, »Pridite«, je odtlej »Pojdite!«. Od poklicanosti preide k poslanstvu. To je preludij poznejšemu slovesnemu poslanstvu apostolov v trenutku, ko bo zapuščal ta svet in jim bo rekel: »Pojdite po vsem svetu in oznanite evangelij vsemu stvarstvu!« (Mr 16,15).

    Poslanstvo nas vseh

    Glede tega moramo takoj pojasniti neko stvar, da ne bi nadaljevali zelo žalostnega nesporazuma med kristjani. Komu je namenjeno Jezusovo povabilo »Pojdite«? Običajno mislimo: apostolom in danes njihovim naslednikom: papežu, škofom, duhovnikom. Stvar se tiče njih, mislijo mnogi, ne pa nas ubogih laikov.

    Toda prav to je usodna napaka. Gotovo še kako drži, da v prvi vrsti pošilja apostole, ki jim zaupa nalogo uradnih in pooblaščenih prič. Toda ne le njih. Oni morajo biti voditelji, animatorji drugih, v skupnem poslanstvu. Če bi razmišljali drugače, bi to pomenilo, da bi se lahko podali v vojno brez vojakov, samo z generali in drugimi častniki; ali pa da je mogoče osnovati nogometno ekipo samo s trenerjem in sodnikom.

    Potem ko je poslal apostole, je Jezus »določil še drugih dvainsedemdeset in jih poslal pred seboj po dva in dva v vsako mesto in kraj, kamor je sam nameraval iti« (Lk 10,1). Ti učenci so bili verjetno vsi tisti, ki jih je do tistega trenutka zbral, ali pa vsaj tisti, ki so bili resno pripravljeni sodelovati z njim. Jezus torej pošilja vse svoje učence. Potrebuje vse. Ali bolje, vsem izkaže čast, da postanejo njegovi poslanci, njegovi »predhodniki«, torej tisti, ki gredo pred njim in mu pripravljajo pot v krajih, kamor je namenjen.

    Postati oznanjevalci ni še ena dolžnost več v življenju; to je veselje, je moč, ki nam pomaga pozabiti vse težave in nam jih pomaga bolje prenašati.

    Atomska energija krščanstva

    Zdi se mi, da slišim odziv ljudi, ki so zaznali besede, da morajo postati Jezusovi oznanjevalci in pričevalci: »Toda kako, ali ni dovolj, da si vzamemo čas za poslušanje evangelija in pridemo občasno v cerkev? Zdaj pa pričakujete od nas, da postanemo še oznanjevalci? Ali vi, duhovniki, sploh veste, kaj pomeni imeti družino, hoditi v službo in se vsak dan boriti za preživetje?«

    Toda postati oznanjevalci ni še ena dolžnost več v življenju; to je veselje, je moč, ki nam pomaga pozabiti vse težave in nam jih pomaga bolje prenašati. Ne pozabimo, da je Jezus obljubil stokratno povračilo že na tem svetu vsem tistim, ki se mu dajo popolnoma na razpolago v prid Božjega kraljestva.

    Laiki so atomska energija krščanstva. Atomska energija je tista, ki se sprosti ob »fuziji« atoma. Povedano s preprostimi besedami to pomeni: uranov atom bombardirajo in s trkom »razpolovijo« nevtrone. V tem procesu se sprošča energija. Iz tega pa se razvije verižna reakcija. Dva nova elementa »zadeneta« in razbijeta druga dva atoma, ti trčijo ob naslednje štiri in tako naprej do milijard atomov, tako da se »sprosti« ogromna energija. To pa ni nujno uničujoča energija, kajti atomsko energijo lahko uporabljamo tudi v miroljubne namene, v prid človeku.

    Nekaj podobnega se dogaja tudi na duhovnem področju. Laik, ki ga je osvojil evangelij in se je spreobrnil, lahko »okuži« dva druga, ta dva naslednje štiri, in ker laikov ni le nekaj deset tisoč, kot je duhovnikov, ampak na stotine milijonov, lahko oni resnično odigrajo odločilno vlogo pri širjenju blagodejne luči evangelija v svetu.

    Prosili so ga …

    Neki laik, družinski oče iz Združenih držav Amerike, poleg svojega poklicnega dela opravlja tudi intenzivno evangelizacijo. Ta človek je poln humorja in evangelizira s salvami smeha, kakor znajo samo Američani. Ko gre v nov kraj, začne zelo resno: »Dva tisoč petsto škofov, zbranih v Vatikanu, me je prosilo, da pridem in vam oznanjam evangelij.«

    Ljudje seveda postanejo radovedni. On nato razloži, da je z omembo dva tisoč petsto škofov mislil na tiste, ki so se udeležili drugega vatikanskega cerkvenega zbora in napisali Odlok o laiškem apostolatu (Apostolicam actuositatem), v katerem spodbujajo slehernega kristjana laika, da sodeluje pri poslanstvu evangelizacije Cerkve. Še kako je imel prav, ko je rekel: »me je prosilo«. Te besede niso bile rečene v prazno, vsem in nikomur; osebno so naslovljene na vsakega katoliškega laika.

    Evangelij ne vztraja toliko pri tem, kaj je potrebno reči, kot pri tem, »kakšen je treba biti«, da bi oznanjali Kristusa.

    A kako to početi?

    Zdaj pa je čas, da rečemo kakšno besedo tudi o tem, kako evangelizirati. Evangelij nameni eno samo besedo, da pove, »kaj« so apostoli, ki jih Jezus pošilja, ljudem pridigali ( »spreobrnjenje« ), na dolgo pa opisuje, »kako« naj pridigajo. Ne vztraja toliko pri tem, kaj je potrebno reči, kot pri tem, »kakšen je treba biti«, da bi oznanjali Kristusa.

    Glede tega je pomemben nauk že v samem dejstvu, da jih Jezus vedno pošilja po dva in dva. Zakaj jih pošilja po dva in dva? Tudi policisti vedno hodijo po dva in dva in motiv za to – tako se ljudje radi pošalijo – je, ker zna eden le brati, drugi pa pisati! Ne, nikakor ne gre za ta razlog. Po dva in dva jih pošilja – tako je razlagal Gregor Veliki – da bi vcepil ljubezen, kajti če ni vsaj dveh, ne more biti ljubezni. Prvo pričevanje za Jezusa, ki ga je treba dajati, je pričevanje medsebojne ljubezni:

    »Po tem bodo vsi spoznali, da ste moji učenci, če boste med seboj imeli ljubezen« (Jn 13,35).

    Predstavljajmo si dva kristjana, ki delata skupaj v politiki, na delovnem mestu ali pa v najrazličnejših življenjskih okoliščinah. Kristusa in njegovega evangelija ne moreta niti omeniti. Če pa se spoštujeta, se podpirata in razodevata medsebojno ljubezen ter živita »v edinosti«, kot pravijo naši prijatelji ognjiščarji (fokolarini), je to že njuno čudovito pričevanje za Kristusa.

    V času preganjanj prvi kristjani niso mogli javno oznanjati Kristusa, toda pisatelj iz tistega časa poroča, da je na pogane naredila globok vtis njihova medsebojna ljubezen in so zato med seboj začudeni govorili: »Poglejte, kako se ljubijo!«

    Zgled šteje

    To velja predvsem za starše. Potem ko ne morejo narediti ničesar več, da bi pomagali verovati svojim otrokom, storijo že zelo veliko, če bodo otroci, ki jih bodo opazovali, lahko med seboj govorili: »Glejte, kako se oče in mama ljubita.« »Ljubezen je od Boga«, pravi Sveto pismo (1 Jn 4,7) in to razloži, zakaj se vedno, kjer je vsaj malo resnične ljubezni, oznanja Bog.

    Tisti Američan, o katerem sem vam pripovedoval, je imel hude težave v odnosu do enega izmed svojih otrok. Šest let sta z ženo molila zanj in ga imela iskreno rada, po možnosti še bolj kot druge. Potem je nekoč za praznik oče od svojih otrok prejel v dar novo Sveto pismo. Ko ga je odprl, je našel na prvi strani stavek tistega, takrat že triindvajsetletnega sina: »Oče, hvala, kajti s svojo ljubeznijo si tudi meni odkril Božje kraljestvo.« (Kako bi bilo lepo, če bi tudi drugi starši, ki imajo podobne težave s svojimi otroki, lahko nekega dne slišali enake besede!)

    Ko je to mogoče, se mora temu molčečemu pričevanju ljubezni pridružiti tudi jasno pričevanje besed. Sv. Peter je v pismu prvim kristjanom naročal:

    »Vselej bodite vsakomur pripravljeni odgovoriti, če vas vpraša za razlog upanja, ki je v vas. Vendar pa odgovarjajte s krotkostjo in strahospoštovanjem« (1 Pt 3,15–16).

    Prva in najbolj razširjena oblika evangelizacije je prav v tem: razlagati vsakomur, ki nas prosi ali pa je pripravljen prisluhniti, zakaj upamo v Kristusa, kdo je za nas Jezus, kako to, da smo se »spreobrnili« in verujemo. Besede »s krotkostjo in strahospoštovanjem« izključujejo pretirano vztrajanje, vsiljivost, pomanjkanje spoštovanja verskega prepričanja (vse tisto, kar je tako nadležno pri članih nekaterih sekt, ki hodijo od vrat do vrat ali ustavljajo ljudi na cesti); ne izključujejo pa poguma in iznajdljivosti.

    In kam se podati?

    Tako smo torej razložili, kdo mora evangelizirati (vsi, ne le duhovniki) in kako evangelizirati (z ljubeznijo in ko je mogoče, tudi z besedo). Ob koncu spregovorimo tudi o tem, kje evangelizirati: kaj so danes za laike »vasi in mesta«, kamor jih pošilja Jezus. Za nekatere so lahko te vasi oddaljeni kraji; za večino pa so »vasi in mesta« zelo blizu. To je delovno mesto, prijatelji, njihovo družinsko okolje.

    Ob branju evangelija napravi na nas globok vtis Jezusov odgovor mladeniču, ki sprašuje, kaj mora storiti, da bo deležen večnega življenja: »Pojdi, prodaj, kar imaš, in daj ubogim … nato pridi in hôdi za menoj« (Mr 10,21). Nasprotno pa nekemu drugemu mladeniču, ki je hotel pustiti vse in iti za njim, tega ne dovoli, ampak mu pravi: »Pojdi domov k svojim ljudem in jim naznani, kako velike reči ti je storil Gospod in se te usmilil« (Mr 5,19).

    Ob teh besedah sem se spomnil neke črnske duhovne pesmi, ki nosi naslov V Gileadu je balzam (There is a balsam in Gilead). Zadnja kitica pove nekaj, kar bi nam lahko pomagalo skleniti vse to naše razmišljanje: »Če ne znaš pridigati kakor Peter, če ne znaš pridigati kakor Pavel, pojdi domov in reci svojim sosedom: ‘Jezus je umrl za vse!’«

    Vir: R. Cantalamesaa, Vrzite mreže B, Slovenska kapucinska provinca 2011, str. 188-191.
    Print Friendly, PDF & Email
    DELI

    KOMENTARJI: 9

    1. In če nič nimaš, nimaš kaj hoditi naokoli. Najprej moraš Jezusa “imeti”, srečati, pa ne le iz knjige. Kaj pa boš tacal naokoli, če se ne držiš Božjih zapovedi, če živiš kot vsi neverni in če si naklonjen trgovanju z levico-demoni? Torej si bolan v nulo, zdaj pa boš tacal naokoli in pridigal? Pa to ni res. Brez štruc v košari boš blodil naokoli in delil kruh, da bi vsaj kak košček kruha od koga dobil, kajne?

      Najprej je treba na pot k nekomu, ki je Boga že srečal, ter mu služiti in se učiti od njega, kako se ima Boga rad. Brez tega je vse skupaj samo ena potuhnjena trgovina, podobna tej, ki se jo gredo nekateri krščeni politiki. Iz same ljubezni do Boga kršijo Božje zapovedi in kar je Jezus naročil. S tem tudi oni misionarijo? Ali pa le kletev nad vse kristjane kličejo, sebe pa v pogubo vodijo.

      Zakaj razpravljalci vedno ključne, začetne faze preskočijo, ter se gredo svetnike? Kateri duh jih zares vodi? Bo treba malo več možgane uporabljat, sicer še vnaprej prav tako ne bo rezultatov, kot jih ni do zdaj.

    2. Vse skupaj napisano je kot v drugi vojni, ko je je nemški vrag golobrade otroke in starce pošiljal borit se na fronto. Sam ni šel, je pa nepripravljene poslal, umret. Ali ni Jezus apostole najprej pripravil? Najprej so ga poznali, jedli z njim, šele potem so šli.

      Članek je napisal kapucin. Torej, ven iz jazbine in pot pod noge!

    3. “Atomska energija je tista, ki se sprosti ob »fuziji« atoma. Povedano s preprostimi besedami to pomeni: uranov atom bombardirajo in s trkom »razpolovijo« nevtrone.”

      ja.. pa kaj še.. hehe.. ni tale dušebriznik ravno fizikalno seznanjen.. niso ravno detajli tista mocna tocka telih bleferjev..

      cel clanek je en sam… “jst vem kaj je pravi kristjan, vi pa se morte malce poboljšat in morate to pa to delat “…
      klasika od vectisocletnega trkanja na prsa, jst pa vem, kaj in kdo je pravi kristjan…

      pravega kristjana nikoli ni bilo in ga ne bo.. veste zakaj? Ker pravi kristjan 500 let nazaj ni imel nobenega problema zakurit kako carovnico.. in to je bil pravi kristjan… pa se vi sami danes primerjejte s tem, kaj so takrat mislili.. in da ne govorimo, kaj bo “pravi kristjan” cez 500 let..

    4. GOSTUJOČI AVTOR JE PRIPRAVIL DOBER ČLANEK IN NAM ODPRL SNOV ZA RAZMIŠLJANJE.

      Res sedaj bi se v komentarjih mi najraje kregali kdo je dober Kristjan. To pa res nima smisla. To so že delali FARIZEJI. Toda Bog ni pohvalil farizeja – pohvalil je cestninarja. Tako bi bilo tudi v primeru komentatorjev, če se kdo preveč “TRKA po prsih” in kaže le na slabosti drugega.

      AVTOR članka je dal vedeti, da za oznanjevanje evangelija, niso poklicani samo posvečeni, ampak tudi laiki. Z zmerjanjem ne dosežemo veliko. Le vzgledno življenje in ljubeznivost obrodita sadove.

      Moja generacija je šla k birmi pri desetih letih. Župnik nas je na to lepo pripravil. Razložil nam je, da prejem Sv Duha pomaga pri modrosti in presoji. Poudaril je, da s prejemom birme postanemo “Kristusovi vojaki” – in takoj razložil, da to ne pomeni, da se zanj borimo z orožjem in zmerjanjem. “Pravi Kristusov vojak, uporabi modrost besede, ker se ne BOJI VERO OZNANJATI”,je dejal župnik. Ko gledam Jehove priče, se spomnil tega, že dolgo pokojnega župnika.

      Jaz pa Jehovcem rečem: “Želim vam uspešno delo, toda pri meni nimate kaj oznanjati, ker sem zvesta veri mojih dedov in opradedov. Bog pa je isti.”

      • “če se kdo preveč “TRKA po prsih” in kaže le na slabosti drugega.”

        ne ni to.. jst govorim o dejstvu, da nobeden od vas ne more vedeti, kaj predstavlja pravega kristjana.. obstajajo pa samo blodnje ljudi v maškarah, ki svoje blodnje porivajo v bozja usta… in ker bogec nikoli nic sam ne spregovori, se zgodi da ljudje potem mislijo, da morajo skurit kako carovnico za vikend..

        in predzadnji odstavek kraševke je ravno to… zupnik govori, kaj bogec hoce/noce… le kako on to ve? ima rdeci telefon direkt zvezan do nebes?

    5. wretrtrt, kdor površno gleda na stvarjenje Sveta in Boga samega, komentira podobno kot ti. Veš, da je veliko znanstvenikov, ki zmorejo velikih raziskav – v Boga pa enostavno verujejo.

      Brala sem knjigo – “Zadela me je strela”, ki jo je naposala , mislim Američanka. PA TUDI KNJIGO, KI JO JE NAPISAL NEK ZDRAVNIK, KI JE SPOZNAL BOGA PO MOŽGANSKI KAPI. PRED TEM PA JE BOGA IN VERNIKE ZASMEHOVAL.

      Stari ljudje so imeli pregovor; “Kdor moliti ne zna, naj se na morje poda”. Mornarji so bili izpostavljeni raznim vremenskim neprilikam. V velikih viharjih, pa so vedno dvignili roke k Bogu in molili.

      Sicer pa si nihče Boga ne more lastiti – ON ima odprte roke za vse, naj bodo levi ali desni, kmetje ali znanstveniki. Vse enako ljubi. Verjamem pa, da DOBRO plačuje in HUDO – kaznuje, kot me je že kot otroka mama učila.

      • “kdor površno gleda na… ”
        hmm.. jst mam sam vprašanja.. in zadnje vprašanje je blo ali ma oni far dirket linijo do bogeca da ve, kaj presvetli hoce, noce.. in ni odgovora od kraševke zgleda.. rajs da na mizo ene nove zadeve… pa si jih poglejmo … tko.. natancno.. ne površno…

        “eš, da je veliko znanstvenikov, ki zmorejo velikih raziskav – v Boga pa enostavno verujejo. ”
        da.. jih je.. ene 9% od vseh znanstvenikov.. kar tudi nekaj pove.. in to ne da bogec obstaja ampak da ma clovek sposobnost, da ima dve mnenji, ki sta konfliktni, istocasno.. kot bi ona rekla.. kognitivna disonanca..

        ” KI JE SPOZNAL BOGA PO MOŽGANSKI KAPI.”
        in? rabis poskodovane mozgane da verjames zgleda? in se vedno nobenega konkretnega dokaza, da zadeva res obstaja.. samo pricevanja, mišljenja, slaba dedukcija, paskalove stave, ma.. ni da ni slabih razlogov a niti enega dobrega..

        ” Mornarji so bili izpostavljeni…”
        nekak smo to tudi obdelal.. ves mogoce zakaj policaji ne smejo mucit osumljencev? ker bi pod pritiskom mogoce priznali… in to je ravno ta situacija.. mi kot druzba smo dojeli, da stvari, ki so priznane pod pritiskom, jih lahko mirne volje izvrzemo.. in le zakaj bi bila takela situacija z mornarji kaj drugacna.. so pod pritiskom “smrti” in.. ja.. nardijo vse da bi doziveli olajšanje.. in iz istega razloga so vsa ona titova predsmrtna kesanja… in ostalih znanih ateistov bredpredmetna.. nimajo nobene teze.. (predvsem tudi, ker so natolcevanja)

        “Sicer pa si nihče Boga ne more lastiti ”
        in to je ravno tisto kar jst pravim.. in vendar si duhovniki lastijo pravico, da govorijo kaj bogec hoce/noce… dajo gor mašniško oblacilo in.. evo.. ze vejo kaj je treba… in vi verniki se vam ne sanja da je nekaj narobe tlele.. bo slo?

        “da DOBRO plačuje in HUDO – kaznuje,”
        pa tudi to smo ze obdelali.. ce ti duhovnik da spoved… ni panike, prides v nebesa.. te krsti pred smrtjo, vse pobrisan, ni panike.. pa pozdravte mi pol titota, hitlerja, polpota, mačka nasega komunista, v nebesih… in vi verniki za vse trdite, da na smrtni postelji so se pa spreobrnil..

    Komentiraj