Po skoraj 70 letih uzakonjenega splava v Sloveniji se tudi pri nas pripravlja Pohod za življenje.
Organizatorji so sicer izvedbo pohoda v praksi morali prestaviti zaradi epidemije, luč sveta pa je danes ugledala Deklaracija za življenje, v kateri organizatorji pohoda za življenje ugotavljajo, da si Slovenci po 700.000 izgubljenih otrocih v postopkih splava pred tem ne moremo več zatiskati oči.
Na god Fatimske Matere Božje 13. maja, ko se spominjamo tudi poskusa atentata na sv. papeža Janeza Pavla II. in začetka upora proti okupatorju s strani organizacije TIGR, je luč sveta ugledala tudi Deklaracija za življenje, ki jo je pripravil Koordinacijski odbor Pohoda za življenje.
Pohod v znak sočutja in spomin na 700.000 žrtev splava
Kot zapišejo v uvodu v deklaracijo, je čas, da se tudi v Sloveniji spomnimo sedemsto tisoč otrok, ki so izgubili življenje v postopkih umetnega splava od njegove uzakonitve leta 1952. Ne spominjamo pa se samo otrok, temveč tudi mater, očetov, bratov, sester in drugih družinskih članov, ki so ranjeni v teh postopkih.
»Hudo nam je za izgubo generacij talentiranih deklet in fantov, ki niso mogli uresničiti svojih življenjskih priložnosti. Ob tem se zavedamo, da moramo posamezniki in družba imeti do njihovih mater, očetov, starih staršev, bratov in sester odnos najglobljega človeškega sočutja.«
Namen organizatorjev Pohoda za življenje tako ni obsojanje kogarkoli, ki je bil udeležen v postopkih splava, temveč pomoč pri njihovem žalovanju ter ozaveščanje družbe o posledicah, ki jih to dejanje prinaša za matere, očete, njihove družine in ves narod.
Pohod za življenje je v tujini že dolgoletna tradicija
V Združenih državah Amerike je uzakonitev splava predstavljala odločitev vrhovnega sodišča, imenovana Roe vs. Wade iz leta 1973. Vse od prve obletnice odločitve tam prirejajo Pohod za življenje v spomin na vse otroke, ki so zaradi te odločitve v postopkih splava izgubili življenje. V zadnjih letih pritegne več deset tisoč udeležencev, letos po nekaterih ocenah celo 200.000. Njihovemu zgledu že sledi več evropskih držav v naši soseščini in letos se jim je nameravala pridružiti tudi Slovenija.
Pohod za življenje je bil sprva predviden za 23. maj, vendar je organizatorjem načrte prekrižala epidemija koronavirusa, zato so se odločili počakati na trenutek, ko bo izvedba Pohoda za življenje mogoča in varna. Kot še dodajajo pa ne gre za prvi pohod za življenje pri nas, saj je prvi potekal že leta 2014, potem pa je aktivnost nekoliko zamrla.
Koordinatorka Pohoda za življenje Urša Cankar Soares sporoča, da v svetu opažamo porast zavesti o svetosti vsakega življenja, rojenega in nerojenega. Še posebej med mladimi, ki se zavedajo, da bi prav lahko tudi sami bili del grozljivih statistik splavljenih življenj, ali pa so se v teh številkah znašli njihovi bratje in sestre.
Urša Cankar Soares: “Če rešimo eno življenje, je vredno.”
Kljub preložitvi dogodka pa organizatorji ne stojijo križem rok, saj tudi opravljanje splavov v času epidemije ni prekinjeno, o čemer smo na Domovini že poročali. Prav nasprotno, opravljanje splavov v Sloveniji v času epidemije spada med “najnujnejše” posege, saj njihovo izvajanje niti na vrhuncu epidemije, ko so bile odpovedane vse druge ne-nujne operacije, ni bilo prekinjeno.
Kot pravi Urša Cankar Soares, so zato najprej pripravili Deklaracijo ZA življenje. »Veliko razmišljamo kako priti naproti parom v stiski, kako opogumiti mlade, da bi si upali stopiti v bran tistim, ki se sami ne morejo braniti, kako prekiniti to tišino, ki ni v prid nerojenim.« V hvaležnosti za vse, kar je na tem področju že bilo narejeno upajo, da bo Pohod za življenje eden večjih dogodkov v bran nerojenih. »Stopimo skupaj, skupaj smo močni. Če rešimo eno življenje je vredno.«
Polona Naglič, so-koordinatorka pohoda temu dodaja, da vabijo vse, da »s podpisom deklaracije izrazite svojo podporo nerojenim otrokom ter njihovim mamicam v stiski. Nerojeni otroci ter njihove mame v stiski so najbolj ranljivi in najbolj nemočni med nami, zato potrebujejo vsakega izmed nas. Naj tudi z vašo pomočjo Slovenija postane bolj prijazna nerojenim otrokom in njihovim mamam v stiski.«
V Deklaraciji za življenje se zavzemajo za spoštovanje življenja od spočetja do naravne smrti in sočuten odnos do vseh prizadetih od splava
V deklaraciji se zavzemajo za to, da bi nerojeni otroci dobili enako človeško dostojanstvo kot rojeni ter bi bilo življenje zaščiteno od spočetja do naravne smrti. Zavzemajo se za sočutno obravnavo nosečih mater, še posebej tistih v stiski, vzgojo za sočutno pomoč pa želijo vključiti tudi v šolske programe.
Prizadevajo si za ozaveščanje, da splav vzame življenje nedolžnemu otroku, pomeni hudo nesrečo za njegove starše in poruši človeški čut za sočutje, solidarnost, svobodo in enakost. Družba naj nudi oporo vsem materam, ki jih je splav prizadel ter razvije sočuten odnos do njih.
Slovenci smo dovolj bogat in hkrati demografsko ogrožen narod, da lahko omogočimo življenje približno štiri tisoč otrokom, ki vsako leto umrejo zaradi naročenega splava.
Pri tem je ključno, da mater, ki so iz katerega koli razloga že naredile splav ne obsoja, temveč se jim nudi oporo v njihovem žalovanju, hkrati pa ozavesti posledice, ki jih splav ima na življenje matere, celotne družine in družbe, kar je danes bistveno premalo v zavesti vseh nas.
Sodeč po deklaraciji, o kateri se lahko podrobneje pozanimate na tej povezavi, se organizatorji Pohoda za življenje tega zavedajo in to postavljajo tudi v ospredje. Upamo, da bodo tako uspešni tudi pri izvedbi Pohoda in da bodo razmere čim prej tako ugodne, da bodo javna zborovanja spet možna.
Mislim bogov iz SDS, ki bodo vašega Mateja Tonina potegnili tja kot so Zdravka.
Z veseljem do življenja podpisala Deklaracijo in se bom pridružila Pohodu za življenje, ko bo.
Wow odlična novica! To me spominja tudi na ‘Le Manif Pour Tous’ iz Francije, ki je potem v Sloveniji dobilo posnemovalce v gibanju Za otroke in družine. Lepo je, da se civilna družba prebuja. Vse dobro voditeljem gibanja in njegovim podpornikom!
in spet nabijanje o splavu… ce ga ne marate, ga ne naredite… ostale pa pustite pri svojih odločitvah…
Če se mi ne zdi prav da nekdo nekoga ubije ga moram pustit pri miru ker to ni moja stvar? Halo?
Drugo telo ni tvoja stvar in o njem nikoli ne boš odločal! Zabij si to v glavo, prej boš dojel, lažje ti bo! Niste klerikalci poklicani, da odločate o drugih!
Nevidni, spet kažeš, da si NEVEDNI. Ali veš koliko žensk po splavu TRPI v depresiji, ko gleda okrod sebe mlade, ki jo spomnijo, kakšen bi bil otrok, ki ga je splavila.
Meni je to pripovedovala ženska, ki je naredila splav na prigovarjanje MOŽA. Potem pa je imela večne GLAVOBOLE in slabo vest: “Dejala mi je, ne morim si oprostili, da sem dovolila, da otrok umre”. To so hude traume.
Veliko bolje je, da če je ženska v hudi stisti, raje da takoj po rojstvu OTROKA POSVOJITI. Njena vest ostane čista, ker je bitju omogočila ŽIVLJENJE !
ma poznam cel kup zensk, ki mislijo, da so prav naredile s splavom…
in to neko krivdo, da so morilke al kej podobnega, to predvsem vi verniki hočete nalimat tem zenskam in jim čim bolj zagrenit zivljenje..
pravo čistunstvo..
vsak naj sam odloči zase.. le zakaj vam ta princip ni jasn? le zakaj morate vtikat svoje nosove v spalnice drugih ljudi? le kaj vam daje to pravico? bogec? bogec vam tega ne daje..
svetost zivljenja? tudi ne, ker je polomljen koncept.
vaša vzvišenost in čistunstvo… to je tisto, kar vas goni na tej “sveti” misiji… zraven pa ne dojamete, da vas vaši sveti voditelji vlečejo za tiča.. njim je vseeno, edino kar jim je vazno je, da vas male vernike lahko na tak lahek način potegnejo za sabo. Samo splav vam je vazn, za vse ostalo pa imajo proste roke..
igor, naj uporabim tvoj tekst
Drugo telo ni tvoja stvar in o njem nikoli ne boš odločal! Zabij si to v glavo, prej boš dojel, lažje ti bo!
zdaj pa odpri učbenik biologije za osnovnošolce in natančno preberi vsako poglavje o človeškem telesu. presenečeno boš ugotovil, da imaš prav, torej telo nekoga drugega je otrok, ki raste v materinem telesu (različna krvna skupina, krvni obtok, svoj DNK),. tako, da se drži svojih zapovedi (ti in vsi ljudje) in se ne dotikaj drugega telesa, če je znotraj ali zunaj maternice.
to, da si krvoželen nevidni, že vemo, povej še kaj novega.
pri tebi gre itak vedno za lažno sočutje do ostalih ljudi, smo že vidli, koliko ti je mar trpljenje rakavih bolnikov, umiranje otrok, neenakopravnost žensk, samo toliko, kolikor ustreza tvoji agendi v boju proti Bogu. ko potrebuješ argument splava, ga pač boš.
tako da se ne pretvarjati, da razumeš nas ženske in kaj čutimo. pri tebi še posebej velja: no uterus, no opinion.
z veseljem podpiram Shod in se ga bom, če bo le mogoče tudi sama udeležila. z možem in otroci. pa še vsem, ki jih poznam bom povedala
Ne veš pri katerih se bolj zdrzneš-teh levakarskih zdej, al telih pobožnjakarsko ultra desnih. Ob slednjih me kar zmrazi. Naredite si uslugo in ne hodite se smešiti v javnost.
Kaj si dovoliš, drugim odrekati prostor pod soncem?
Kakšne mržnje je sposobna Levica !
m.a.l.a. še vedno nisi odgovorila na vprašanje, kdo ti daje pravico odločati o telesu drugega ?! Kdo te je postavil na to mesto ?
Poleg tega nisi niti doktor medicine, kaj šele ginekolog, ampak vseeno razpredaš o biologiji in to osnovnošolski kar je smešno, če ne strašno. Strašno, ker je to vse skupaj iz perspektive religije. Tu pa vemo, da se vsa znanost konča. Govorimo o embriju, ne o malem človeku…Kaj bi ti naredila z ženskami, ki so zanosile proti svoji volji ? Govoriš o dvoličnosti in lažnem sočutju. Mislim, da se bo treba postavit pred ogledalo in si postaviti ista vprašanja, ker dvomim, da živiš po desetih zapovedih in si tako sočutna do vseh otrok. Preveri Margaret Atwood, Gilead, ki je zelo podoben temu kar ti propagiraš, kjer so ženske samo mašine za rojevanje. Bog pomagaj tebi in tebi podobnim..