Tudi Slovenci smo bili sužnji. Bodo Turki pokleknili in nam poljubili čevlje?

POSLUŠAJ ČLANEK
V času protestov proti rasizmu, ki so se razplamteli po ZDA in Zahodni Evropi, so se začele pojavljati vse bolj glasni pozivi k priznanju belske krivde za kolonizacijo sveta in zasužnjevanje temnopoltih. Temu sedijo zahteve po opravičevanju temnopoltim in pripadnikom drugih ras za leta rasizma, ki ga trpijo afro-američani in na splošno pripadniki vseh drugih ras, zaradi belske dominacije po svetu.

Preden nasedemo levičarski narativi poklekanja pred temnopoltimi in poljubljanja njihovih čevljev, je pomembno, da se najprej izobrazimo o zgodovini sveta. Najprej priznajmo, da je politika trgovine s sužnji in segregacije madež na zgodovini zahodne, evropske, krščanske civilizacije.

Vendar pa niti pri suženjstvu niti pri rasizmu ne gre za nekaj, kar bi bilo avtohtono le belcem in evropski civilizaciji. Prav nasprotno, ravno »bela civilizacija« je prva v zgodovini suženjstvo odpravila in za to, da je suženjstvo v večjem delu sveta danes prepovedano, se lahko zahvalimo prav »belski nadvladi« nad svetom.

Geste kot so klečanje pred temnopoltimi ali celi poljubljanje njihovih čevljev so se razširile predvsem po Združenih država Amerike v času protestov proti domnevnemu sistematičnemu policijskemu nasilju in rasizmu. Gesta ustvarja občutek, kot da je svet živel v harmoniji in sožitju, dokler niso hudobni Evropejci vsega tega porušili. Zato se moramo pripadniki »evropske« kulture zdaj poklekati in se opravičevati vsem drugim ljudstvom.

https://www.youtube.com/watch?v=PEoobJEi73E

Civilizacije skozi zgodovino so vselej tekmovale za prevlado


Civilizacije skozi zgodovino so vselej tekmovale med seboj in razvitejše in uspešnejše so v zgodovini porazile in podjarmile manj razvite in šibkejše. Tehnična superiornost Evrope ob koncu srednjega veka je omogočila Evropejcem, da so potovali po svetu in ustvarjali kolonije ter si podjarmili večinski del sveta. Razvoj tehnologije je omogočil, da so osvojili ves svet. A na komaj kaj manjšem nivoju so pred tem to počeli že Rimljani, Grki, Perzijci, Mongoli in drugi.

In prav verjetno je, da bi v primeru, če bi njihov razvoj bil hitrejši in uspešnejši to počela večina civilizacij, ki so kadarkoli obstajale na svetu, saj so v temelju miroljubne resnično redke.

Suženjstvo so poznale vse antične civilizacije


Tudi suženjstvo je svet poznal skozi vso zapisano zgodovino. Najstarejši odkriti zakonik na svetu – Kodeks Ur-Namu iz tretjega tisočletja pred Kristusom pozna institucijo suženjstva.

Suženjstvo so poznale vse antične civilizacije, od Sumercev, Asircev, Babiloncev, Egipčanov, Grkov in Rimljanov naprej. Ljudje so postali sužnji običajno zaradi dolgov, kot vojni ujetniki, kot oblika kaznovanja ali pa so bili v suženjstvo rojeni.

Pravzaprav so bila ravno Evropska kraljestva v srednjem veku tista, ki niso neposredno imela suženjstva, čeprav lahko v fevdalizmu vlečemo določene vzporednice.

Suženjstvo je poznala Afrika preden so evropski raziskovalci začeli postavljati postojanke na njenih obalah v iskanju alternativnih trgovskih poti z Indijo, po vzponu Otomanskega imperija, ki je oteževal trgovanje z Azijo prek tradicionalne svilne poti.

Približno tretjino prebivalstva današnjih Senegala, Gane, Malija in Sudana so pred evropskim odkrivanjem predstavljali sužnji, ponekod je ta številka segala celo prek polovice prebivalstva. V kraljestvu Dahomey ob obali današnjega Benina je število sužnjev, ki jih je imela v lasti družina, predstavljalo statusni simbol. Tudi Etiopija, ki je večino kolonialne dobe ohranila neodvidnost je suženjstvo prepovedala šele leta 1942. Mnoge afriške države pa še kasneje.

Poleg prej omenjenih načinov suženjstva so v Afriki poznali tudi darovanje otrok lokalnim vladarjem v suženjstvo. In prav ti so sužnje z evropskimi trgovci v zameno za dobrine izmenjevali prvi. Kralj Dahomeya je celo izjavil, da je »trgovina s sužnji vladajoči princip mojih ljudi«, obale današnjega Benina pa se je prijelo ime »suženjska obala«.

Bolezni so ubile več domorodnih Američanov kot puške in meči


Tudi v Amerikah evropski priseljenci niso naleteli na paradiž, ki bi bil uničen v želji po profitu, čeprav je ta bil gonilo številnih uničevanj. A tudi tamkajšnje kulture so prakticirale suženjstvo ter se med seboj srborito bojevale za prevlado, kar so spretni evropski manipulatorji pogosto obrnili v svoj prid, da so se domorodci pobili kar med seboj.

A največji razlog za skorajšnje izumrtje domorodnih ljudstev Amerike niso bili pokoli s strani Evropejcev, temveč kužne bolezni, ki so jih Evropejci nenamenoma prinesli s s seboj in domorodci nanje niso bili imuni. Svoje so opravile tudi nečloveške razmere pri delu na plantažah in v rudnikih, v katere so jih prišleki prisilili.

Šele zaradi hudega upada števila domorodcev (v prvi vrsti zaradi bolezni) so se evropski priseljenci lotili prevoza suženjske delovne sile iz Afrike. Pri čemer si trgovine s sužnji niso izmislili sami, temveč le tehnično nadgradili že obstoječ sistem, ki je deloval že mnogo pred njihovim prihodom.

Čezatlantska trgovina s sužnji je sicer močno povečala povpraševanje po sužnjih, kar je imelo za mnoga ljudstva v Afriki uničujoče demografske posledice. A do 19. stoletja Evropejci v notranjost Afrike zaradi bolezni, zoper katere niso imeli zdravil v glavnem niso zahajali. Sužnje so lovili arabski in afriški trgovci, Evropejci pa so jih »le« odkupovali ob obalah Afrike ter jih nato vozili prek Atlantika v Ameriko. Na 100 ujetih sužnjev jih je po ocenah zgodovinarjev okrog 64 doseglo obalo Atlantika, okrog 50 pa jih je preživelo pot do »novega sveta«.

Suženjstvo so v ZDA odpravili Republikanci


Prve kolonije v Severni Ameriki niso poznale suženjstva. Le to je bilo po posameznih zveznih državah uzakonjeno tekom 17. stoletja. V začetku 19. stoletja se je čezatlantska trgovina s sužnji začela zaključevati z angleško prepovedjo leta 1807 in ameriško 1808. Kljub temu je trajalo še dobrih 50 let, da so po Združenih državah Amerike prepoved suženjstva začeli tudi učinkovito izvajati, kar je vodilo do državljanske vojne.

Prav Republikanska stranka je tedaj bila najglasnejši zagovornik odprave suženjstva in temnopolta populacija severnih držav, ki se je borila za odpravo suženjstva, je predstavljala približno 1 % prebivalstva. V veliki meri so bili torej belski republikanci, ki so krvaveli v državljanski vojni za odpravo suženjstva. In potem, ko je sever premagal jug in suženjstvo ukinil v celotnih Združenih državah Amerike, so bili prav demokratski guvernerji, ki so prevzeli južne zvezne države, tisti, ki so mnoge pravice temnopoltih, pridobljene v državljanski vojni, odvzeli in nadaljevali politiko segregacije v 20. stoletje.

Nad prepovedjo suženjstva v Ameriki pa niso bili zadovoljni vsi v Afriki. Nigerijsko kraljestvo je tedaj protestiralo zoper prepoved trgovine s sužnji, Sudan pa se je zaradi tega znašel v gospodarski krizi v sedemdesetih letih 19. stoletja.

Tudi Slovenci smo bili žrtve suženjstva. Bodo Turki pokleknili?


Žrtve suženjstva pa niso bili le temnopolti. Sama beseda suženj (angleško: slave) pravzaprav pride iz latinske besede, ki jo mnogi povezujejo z oznako za Slovane. Prav slovanska plemena naj bi bila po nekaterih teorijah velik bazen za nabiranje sužnjev že v rimskem imperiju, zagotovo pa kasneje v Bizancu in s strani otomanskega imperija. Turški vpadi so bili namenjani pridobivanju sužnjev (predvsem otrok), ki so jih kasneje uporabili za janičarsko vojsko (dečki) ali za spolne sužnje (deklice).

Po ocenah zgodovinarjev so Turki s slovenskih ozemelj do leta 1508 ubili ali v suženjstvo odpeljali okoli 200.000 ljudi.

Kljub temu, da je suženjstvo v veliki meri danes prepovedano po vsem svetu, se marsikje še vedno pojavlja. Najpogosteje denimo v Mavretaniji, kjer se ocenjuje, da bi lahko bilo zasužnjenega do 20 % prebivalstva, ter nekaterih drugih pretežno islamskih državah bližnjega vzhoda in severne Afrike. V porastu je denimo v Libiji od padca samodržca Moamerja Gadafija.

KOMENTAR: Peter Merše
Ne da bi opravičevali zločine Evropejcev, ampak svet ni črno – bel
Namen prispevka ni zanikanje zločinov, ki so jo pohlepni predstavniki evropske civilizacije izvajali nad svetom. Želi pa opozoriti, da zgodovina ni črno-bela in da beli Evropejci nismo vir vsega zla na svetu, kot to zdaj želijo nekateri prikazati. Prav evropska civilizacija je namreč odgovorna za odpravo marsikaterega zla, tudi suženjstva. Pred tem je bilo skoraj povsod po svetu to nekaj normalnega. Vsaka generacija je odgovorna za svoja dejanja. Nima smisla v nedogled iskati krivic iz preteklosti in jih »popravljati« z novimi krivicami v sedanjosti. Čas je, da se pogledamo v ogledalo, poučimo o svoji zgodovini in na podlagi dosežkov začnemo iskati rešitve za probleme, ki jih imamo danes. Tako kot nima smisla, da bi Slovenci od današnjih Turkov zahtevali reparacije za turške vpade, tudi ideja o reparacijah temnopoltim, in poljubljajnje njihovih čevljev nima nobenega pravega smisla. Kot tudi ne obsojanje kot celote ene najveličastnejših civilizacij v zgodovini sveta, zaradi nekaterih zločinov iz preteklosti.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Prihajajoči dogodki

MAR
28
Velikonočna tržnica
14:00 - 18:00
MAR
29
FKK 4: Za post
19:30 - 21:30