Tudi Slovenci smo bili sužnji. Bodo Turki pokleknili in nam poljubili čevlje?
POSLUŠAJ ČLANEK
V času protestov proti rasizmu, ki so se razplamteli po ZDA in Zahodni Evropi, so se začele pojavljati vse bolj glasni pozivi k priznanju belske krivde za kolonizacijo sveta in zasužnjevanje temnopoltih. Temu sedijo zahteve po opravičevanju temnopoltim in pripadnikom drugih ras za leta rasizma, ki ga trpijo afro-američani in na splošno pripadniki vseh drugih ras, zaradi belske dominacije po svetu.
Preden nasedemo levičarski narativi poklekanja pred temnopoltimi in poljubljanja njihovih čevljev, je pomembno, da se najprej izobrazimo o zgodovini sveta. Najprej priznajmo, da je politika trgovine s sužnji in segregacije madež na zgodovini zahodne, evropske, krščanske civilizacije.
Vendar pa niti pri suženjstvu niti pri rasizmu ne gre za nekaj, kar bi bilo avtohtono le belcem in evropski civilizaciji. Prav nasprotno, ravno »bela civilizacija« je prva v zgodovini suženjstvo odpravila in za to, da je suženjstvo v večjem delu sveta danes prepovedano, se lahko zahvalimo prav »belski nadvladi« nad svetom.
Geste kot so klečanje pred temnopoltimi ali celi poljubljanje njihovih čevljev so se razširile predvsem po Združenih država Amerike v času protestov proti domnevnemu sistematičnemu policijskemu nasilju in rasizmu. Gesta ustvarja občutek, kot da je svet živel v harmoniji in sožitju, dokler niso hudobni Evropejci vsega tega porušili. Zato se moramo pripadniki »evropske« kulture zdaj poklekati in se opravičevati vsem drugim ljudstvom.
https://www.youtube.com/watch?v=PEoobJEi73E
Civilizacije skozi zgodovino so vselej tekmovale med seboj in razvitejše in uspešnejše so v zgodovini porazile in podjarmile manj razvite in šibkejše. Tehnična superiornost Evrope ob koncu srednjega veka je omogočila Evropejcem, da so potovali po svetu in ustvarjali kolonije ter si podjarmili večinski del sveta. Razvoj tehnologije je omogočil, da so osvojili ves svet. A na komaj kaj manjšem nivoju so pred tem to počeli že Rimljani, Grki, Perzijci, Mongoli in drugi.
In prav verjetno je, da bi v primeru, če bi njihov razvoj bil hitrejši in uspešnejši to počela večina civilizacij, ki so kadarkoli obstajale na svetu, saj so v temelju miroljubne resnično redke.
Tudi suženjstvo je svet poznal skozi vso zapisano zgodovino. Najstarejši odkriti zakonik na svetu – Kodeks Ur-Namu iz tretjega tisočletja pred Kristusom pozna institucijo suženjstva.
Suženjstvo so poznale vse antične civilizacije, od Sumercev, Asircev, Babiloncev, Egipčanov, Grkov in Rimljanov naprej. Ljudje so postali sužnji običajno zaradi dolgov, kot vojni ujetniki, kot oblika kaznovanja ali pa so bili v suženjstvo rojeni.
Pravzaprav so bila ravno Evropska kraljestva v srednjem veku tista, ki niso neposredno imela suženjstva, čeprav lahko v fevdalizmu vlečemo določene vzporednice.
Suženjstvo je poznala Afrika preden so evropski raziskovalci začeli postavljati postojanke na njenih obalah v iskanju alternativnih trgovskih poti z Indijo, po vzponu Otomanskega imperija, ki je oteževal trgovanje z Azijo prek tradicionalne svilne poti.
Približno tretjino prebivalstva današnjih Senegala, Gane, Malija in Sudana so pred evropskim odkrivanjem predstavljali sužnji, ponekod je ta številka segala celo prek polovice prebivalstva. V kraljestvu Dahomey ob obali današnjega Benina je število sužnjev, ki jih je imela v lasti družina, predstavljalo statusni simbol. Tudi Etiopija, ki je večino kolonialne dobe ohranila neodvidnost je suženjstvo prepovedala šele leta 1942. Mnoge afriške države pa še kasneje.
Poleg prej omenjenih načinov suženjstva so v Afriki poznali tudi darovanje otrok lokalnim vladarjem v suženjstvo. In prav ti so sužnje z evropskimi trgovci v zameno za dobrine izmenjevali prvi. Kralj Dahomeya je celo izjavil, da je »trgovina s sužnji vladajoči princip mojih ljudi«, obale današnjega Benina pa se je prijelo ime »suženjska obala«.
Bolezni so ubile več domorodnih Američanov kot puške in meči
Tudi v Amerikah evropski priseljenci niso naleteli na paradiž, ki bi bil uničen v želji po profitu, čeprav je ta bil gonilo številnih uničevanj. A tudi tamkajšnje kulture so prakticirale suženjstvo ter se med seboj srborito bojevale za prevlado, kar so spretni evropski manipulatorji pogosto obrnili v svoj prid, da so se domorodci pobili kar med seboj.
A največji razlog za skorajšnje izumrtje domorodnih ljudstev Amerike niso bili pokoli s strani Evropejcev, temveč kužne bolezni, ki so jih Evropejci nenamenoma prinesli s s seboj in domorodci nanje niso bili imuni. Svoje so opravile tudi nečloveške razmere pri delu na plantažah in v rudnikih, v katere so jih prišleki prisilili.
Šele zaradi hudega upada števila domorodcev (v prvi vrsti zaradi bolezni) so se evropski priseljenci lotili prevoza suženjske delovne sile iz Afrike. Pri čemer si trgovine s sužnji niso izmislili sami, temveč le tehnično nadgradili že obstoječ sistem, ki je deloval že mnogo pred njihovim prihodom.
Čezatlantska trgovina s sužnji je sicer močno povečala povpraševanje po sužnjih, kar je imelo za mnoga ljudstva v Afriki uničujoče demografske posledice. A do 19. stoletja Evropejci v notranjost Afrike zaradi bolezni, zoper katere niso imeli zdravil v glavnem niso zahajali. Sužnje so lovili arabski in afriški trgovci, Evropejci pa so jih »le« odkupovali ob obalah Afrike ter jih nato vozili prek Atlantika v Ameriko. Na 100 ujetih sužnjev jih je po ocenah zgodovinarjev okrog 64 doseglo obalo Atlantika, okrog 50 pa jih je preživelo pot do »novega sveta«.
Prve kolonije v Severni Ameriki niso poznale suženjstva. Le to je bilo po posameznih zveznih državah uzakonjeno tekom 17. stoletja. V začetku 19. stoletja se je čezatlantska trgovina s sužnji začela zaključevati z angleško prepovedjo leta 1807 in ameriško 1808. Kljub temu je trajalo še dobrih 50 let, da so po Združenih državah Amerike prepoved suženjstva začeli tudi učinkovito izvajati, kar je vodilo do državljanske vojne.
Prav Republikanska stranka je tedaj bila najglasnejši zagovornik odprave suženjstva in temnopolta populacija severnih držav, ki se je borila za odpravo suženjstva, je predstavljala približno 1 % prebivalstva. V veliki meri so bili torej belski republikanci, ki so krvaveli v državljanski vojni za odpravo suženjstva. In potem, ko je sever premagal jug in suženjstvo ukinil v celotnih Združenih državah Amerike, so bili prav demokratski guvernerji, ki so prevzeli južne zvezne države, tisti, ki so mnoge pravice temnopoltih, pridobljene v državljanski vojni, odvzeli in nadaljevali politiko segregacije v 20. stoletje.
Nad prepovedjo suženjstva v Ameriki pa niso bili zadovoljni vsi v Afriki. Nigerijsko kraljestvo je tedaj protestiralo zoper prepoved trgovine s sužnji, Sudan pa se je zaradi tega znašel v gospodarski krizi v sedemdesetih letih 19. stoletja.
Žrtve suženjstva pa niso bili le temnopolti. Sama beseda suženj (angleško: slave) pravzaprav pride iz latinske besede, ki jo mnogi povezujejo z oznako za Slovane. Prav slovanska plemena naj bi bila po nekaterih teorijah velik bazen za nabiranje sužnjev že v rimskem imperiju, zagotovo pa kasneje v Bizancu in s strani otomanskega imperija. Turški vpadi so bili namenjani pridobivanju sužnjev (predvsem otrok), ki so jih kasneje uporabili za janičarsko vojsko (dečki) ali za spolne sužnje (deklice).
Po ocenah zgodovinarjev so Turki s slovenskih ozemelj do leta 1508 ubili ali v suženjstvo odpeljali okoli 200.000 ljudi.
Kljub temu, da je suženjstvo v veliki meri danes prepovedano po vsem svetu, se marsikje še vedno pojavlja. Najpogosteje denimo v Mavretaniji, kjer se ocenjuje, da bi lahko bilo zasužnjenega do 20 % prebivalstva, ter nekaterih drugih pretežno islamskih državah bližnjega vzhoda in severne Afrike. V porastu je denimo v Libiji od padca samodržca Moamerja Gadafija.
Preden nasedemo levičarski narativi poklekanja pred temnopoltimi in poljubljanja njihovih čevljev, je pomembno, da se najprej izobrazimo o zgodovini sveta. Najprej priznajmo, da je politika trgovine s sužnji in segregacije madež na zgodovini zahodne, evropske, krščanske civilizacije.
Vendar pa niti pri suženjstvu niti pri rasizmu ne gre za nekaj, kar bi bilo avtohtono le belcem in evropski civilizaciji. Prav nasprotno, ravno »bela civilizacija« je prva v zgodovini suženjstvo odpravila in za to, da je suženjstvo v večjem delu sveta danes prepovedano, se lahko zahvalimo prav »belski nadvladi« nad svetom.
Geste kot so klečanje pred temnopoltimi ali celi poljubljanje njihovih čevljev so se razširile predvsem po Združenih država Amerike v času protestov proti domnevnemu sistematičnemu policijskemu nasilju in rasizmu. Gesta ustvarja občutek, kot da je svet živel v harmoniji in sožitju, dokler niso hudobni Evropejci vsega tega porušili. Zato se moramo pripadniki »evropske« kulture zdaj poklekati in se opravičevati vsem drugim ljudstvom.
https://www.youtube.com/watch?v=PEoobJEi73E
Civilizacije skozi zgodovino so vselej tekmovale za prevlado
Civilizacije skozi zgodovino so vselej tekmovale med seboj in razvitejše in uspešnejše so v zgodovini porazile in podjarmile manj razvite in šibkejše. Tehnična superiornost Evrope ob koncu srednjega veka je omogočila Evropejcem, da so potovali po svetu in ustvarjali kolonije ter si podjarmili večinski del sveta. Razvoj tehnologije je omogočil, da so osvojili ves svet. A na komaj kaj manjšem nivoju so pred tem to počeli že Rimljani, Grki, Perzijci, Mongoli in drugi.
In prav verjetno je, da bi v primeru, če bi njihov razvoj bil hitrejši in uspešnejši to počela večina civilizacij, ki so kadarkoli obstajale na svetu, saj so v temelju miroljubne resnično redke.
Suženjstvo so poznale vse antične civilizacije
Tudi suženjstvo je svet poznal skozi vso zapisano zgodovino. Najstarejši odkriti zakonik na svetu – Kodeks Ur-Namu iz tretjega tisočletja pred Kristusom pozna institucijo suženjstva.
Suženjstvo so poznale vse antične civilizacije, od Sumercev, Asircev, Babiloncev, Egipčanov, Grkov in Rimljanov naprej. Ljudje so postali sužnji običajno zaradi dolgov, kot vojni ujetniki, kot oblika kaznovanja ali pa so bili v suženjstvo rojeni.
Pravzaprav so bila ravno Evropska kraljestva v srednjem veku tista, ki niso neposredno imela suženjstva, čeprav lahko v fevdalizmu vlečemo določene vzporednice.
Suženjstvo je poznala Afrika preden so evropski raziskovalci začeli postavljati postojanke na njenih obalah v iskanju alternativnih trgovskih poti z Indijo, po vzponu Otomanskega imperija, ki je oteževal trgovanje z Azijo prek tradicionalne svilne poti.
Približno tretjino prebivalstva današnjih Senegala, Gane, Malija in Sudana so pred evropskim odkrivanjem predstavljali sužnji, ponekod je ta številka segala celo prek polovice prebivalstva. V kraljestvu Dahomey ob obali današnjega Benina je število sužnjev, ki jih je imela v lasti družina, predstavljalo statusni simbol. Tudi Etiopija, ki je večino kolonialne dobe ohranila neodvidnost je suženjstvo prepovedala šele leta 1942. Mnoge afriške države pa še kasneje.
Poleg prej omenjenih načinov suženjstva so v Afriki poznali tudi darovanje otrok lokalnim vladarjem v suženjstvo. In prav ti so sužnje z evropskimi trgovci v zameno za dobrine izmenjevali prvi. Kralj Dahomeya je celo izjavil, da je »trgovina s sužnji vladajoči princip mojih ljudi«, obale današnjega Benina pa se je prijelo ime »suženjska obala«.
Bolezni so ubile več domorodnih Američanov kot puške in meči
Tudi v Amerikah evropski priseljenci niso naleteli na paradiž, ki bi bil uničen v želji po profitu, čeprav je ta bil gonilo številnih uničevanj. A tudi tamkajšnje kulture so prakticirale suženjstvo ter se med seboj srborito bojevale za prevlado, kar so spretni evropski manipulatorji pogosto obrnili v svoj prid, da so se domorodci pobili kar med seboj.
A največji razlog za skorajšnje izumrtje domorodnih ljudstev Amerike niso bili pokoli s strani Evropejcev, temveč kužne bolezni, ki so jih Evropejci nenamenoma prinesli s s seboj in domorodci nanje niso bili imuni. Svoje so opravile tudi nečloveške razmere pri delu na plantažah in v rudnikih, v katere so jih prišleki prisilili.
Šele zaradi hudega upada števila domorodcev (v prvi vrsti zaradi bolezni) so se evropski priseljenci lotili prevoza suženjske delovne sile iz Afrike. Pri čemer si trgovine s sužnji niso izmislili sami, temveč le tehnično nadgradili že obstoječ sistem, ki je deloval že mnogo pred njihovim prihodom.
Čezatlantska trgovina s sužnji je sicer močno povečala povpraševanje po sužnjih, kar je imelo za mnoga ljudstva v Afriki uničujoče demografske posledice. A do 19. stoletja Evropejci v notranjost Afrike zaradi bolezni, zoper katere niso imeli zdravil v glavnem niso zahajali. Sužnje so lovili arabski in afriški trgovci, Evropejci pa so jih »le« odkupovali ob obalah Afrike ter jih nato vozili prek Atlantika v Ameriko. Na 100 ujetih sužnjev jih je po ocenah zgodovinarjev okrog 64 doseglo obalo Atlantika, okrog 50 pa jih je preživelo pot do »novega sveta«.
Suženjstvo so v ZDA odpravili Republikanci
Prve kolonije v Severni Ameriki niso poznale suženjstva. Le to je bilo po posameznih zveznih državah uzakonjeno tekom 17. stoletja. V začetku 19. stoletja se je čezatlantska trgovina s sužnji začela zaključevati z angleško prepovedjo leta 1807 in ameriško 1808. Kljub temu je trajalo še dobrih 50 let, da so po Združenih državah Amerike prepoved suženjstva začeli tudi učinkovito izvajati, kar je vodilo do državljanske vojne.
Prav Republikanska stranka je tedaj bila najglasnejši zagovornik odprave suženjstva in temnopolta populacija severnih držav, ki se je borila za odpravo suženjstva, je predstavljala približno 1 % prebivalstva. V veliki meri so bili torej belski republikanci, ki so krvaveli v državljanski vojni za odpravo suženjstva. In potem, ko je sever premagal jug in suženjstvo ukinil v celotnih Združenih državah Amerike, so bili prav demokratski guvernerji, ki so prevzeli južne zvezne države, tisti, ki so mnoge pravice temnopoltih, pridobljene v državljanski vojni, odvzeli in nadaljevali politiko segregacije v 20. stoletje.
Nad prepovedjo suženjstva v Ameriki pa niso bili zadovoljni vsi v Afriki. Nigerijsko kraljestvo je tedaj protestiralo zoper prepoved trgovine s sužnji, Sudan pa se je zaradi tega znašel v gospodarski krizi v sedemdesetih letih 19. stoletja.
Tudi Slovenci smo bili žrtve suženjstva. Bodo Turki pokleknili?
Žrtve suženjstva pa niso bili le temnopolti. Sama beseda suženj (angleško: slave) pravzaprav pride iz latinske besede, ki jo mnogi povezujejo z oznako za Slovane. Prav slovanska plemena naj bi bila po nekaterih teorijah velik bazen za nabiranje sužnjev že v rimskem imperiju, zagotovo pa kasneje v Bizancu in s strani otomanskega imperija. Turški vpadi so bili namenjani pridobivanju sužnjev (predvsem otrok), ki so jih kasneje uporabili za janičarsko vojsko (dečki) ali za spolne sužnje (deklice).
Po ocenah zgodovinarjev so Turki s slovenskih ozemelj do leta 1508 ubili ali v suženjstvo odpeljali okoli 200.000 ljudi.
Kljub temu, da je suženjstvo v veliki meri danes prepovedano po vsem svetu, se marsikje še vedno pojavlja. Najpogosteje denimo v Mavretaniji, kjer se ocenjuje, da bi lahko bilo zasužnjenega do 20 % prebivalstva, ter nekaterih drugih pretežno islamskih državah bližnjega vzhoda in severne Afrike. V porastu je denimo v Libiji od padca samodržca Moamerja Gadafija.
Povezani članki
Ekskluzivno za naročnike
Domovina 141: 30 let uroka Depale vasi
27. 3. 2024 ob 6:29
Domovina 140: Kam gre denar od precenjenih železniških postaj
20. 3. 2024 ob 6:29
To je groza, ni pa strah – Justin Earl Grant
18. 3. 2024 ob 23:11
Prihajajoči dogodki
MAR
28
Velikonočna tržnica
14:00 - 18:00
MAR
28
Predstavitev knjige Materinska knjižica
18:00 - 20:00
MAR
29
V kapeli Zavoda ŽIVIM križev pot za življenje
15:00 - 15:45
MAR
29
FKK 4: Za post
19:30 - 21:30
MAR
31
ZAJETI V IZVIRU - SLOVENSKI OTROCI LEBENSBORNA
18:00 - 19:00
8 komentarjev
Friderik
Odličen članek z odločnim komentarjem uredništva.
Naša generacija ima svoje probleme. Dovolj dela imamo s tem časom, da se nam ni treba ukvarjati s popravljanjem zgodovinskih krivic za stoletja nazaj. Tako početje je, ne samo nesmiselno, tudi abotno. Nič se ne da popraviti. Kakšen smisel ima obsojati in popravljati grehe naših dedev in pra, pra....dedov? Od leta približno 1400 pa do danes ima vsak od nas približno miljardo pra,pra, pra......staršev. Toliko, če bi si kdo mislil, da je zgodovinsko gledano, nedolžen pri vseh svinjarijah, ki smo jih od tistih časov dalje naredili.
debela_berta
Tako, najbolje da se vsi pizdimo za neke reči, ki so se dogajale stoletja nazaj...
Naj gredo južnoameriški domorodci nad Vatikan, ki je nad njimi izvajal brutalne genocide in pokole?
Hribarjev Rafko
Berta, ti pa si cvetka nerazgledanosti! Cerkev NI bila NIKOLI izvajalka kakršnega genocida! Borila se je za pravice domorodnih, blokirala konkvistadorje, organizirali samoobrambo domorodcev, ...
debela_berta
Ojojojoj, kaj iz človeka naredi to, da je ponižen pred cerkvenimi 'nauki' in dogmami :D Tudi Iračani gredo lahko nad VB, saj je Tony Blair 'v imenu boga' odobril napad na Irak...
Friderik
Berta, priporočam branje dela škofa in dominikanca Bartolomeja de Las Casas. Bil je velik borec za pravice indijancev in kot tak veliko dosegel. Njegovo delo Kratka zgodovina in uničenje Zahodne Indije (danes Karibov) je prevedena v slovenščino. Sicer pa poglej v vikipedijo. Ni vse tako preprosto razložljivo in težko je biti sodnik časov, ki jih sami nismo doživeli.
Kraševka
Hribarjev R., dobro ste razložili.
lukaab
čehi,slovaki,poljaki,madžari,slovenci, hrvati, baltske države nismo imeli kolonij in naj se nam nič ne pripisuje, tudi muslimanov nočemo, v sloveniji priseljevanje presega že vse meje !
Kraševka
Zelo dober prikaz ZGODOVINE suženstva, ste pokazali gospod Merše.
Levica pa o ZGODOVINI nima pojma. Saj jo ne zanima ne zgodovina in ne delovne navade naroda. Levico zanima predvsem VLADANJE, ki ga prakticira z DIKTATURO. Tako pač delajo Komunisti.
Taka, kot je Levica v Sloveniji, je tudi v Ameriki, kjer so se poimenovali Demokrati. Na ŽALOST so Levičaeji zelo močni tudi v EU parlamentu. Tam se tudi čuti pomankanje znanja ZGODOVINE.
Če bi EU-poslanci proučili ta sestavek DOMOVINE, bi spoznala tudi EPP, da dela Belcem VELIKO KRIVICO.
Prihaja čas, ko bomo BELCI postli RANLJIVA MANJŠINA "na svoji zemlji".
Poslancem EVROPSKEGA parlamenta, kot tudi Levici v Sloveniji, bi morali dati za obvezno branje vsaj našega "Martina Krpana", ki ga je napisal Levstik. Iz tega bi spoznali, da Slovenci nismo napadali, ampak smo se le BRANILI.
Sedaj pa je prišel ČUDENO ZMEDEN čas, ko nam "Združeni narodi" in EU parlament, še OBRAMBE ne dovoljuje. Tega pa v zgodovini Sveta, še ni bilo!
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.