Tudi Skandinavci nočejo migrantov za sosede: ne na mojem dvorišču!

Uredništvo
1

Skandinavci veljajo za precej liberalne ljudi, Slovenci pa, vsaj pri družboslovnih strokovnjakih levih nazorov, prej bolj ozkogledne, kot odprte.

A vsaj pri tematiki migrantov se zdi, da smo si s severnjaki precej bližje, kot se zdi na prvi pogled. Odnos do prišlekov se namreč v zadnjem času tudi v Skandinaviji drastično spreminja.

Azilna zakonodaja se bliskovito zaostruje, vstop migrantom v državo se vse bolj onemogoča, majhno mesto na severu Švedske se je celo, po slovenskem vzorcu, dvignilo proti namestitvi migrantov v njihovem okolišu.

Še pred letom dni bi bilo na Švedskem ali Norveškem nemogoče zaslediti takšna nasprotovanja, piše spletni Reuters. Državi sta vedno sloveli kot eni najbolj odprtih družb za begunce ter bili med vodilnimi na svetu po zagotavljanju pomoči v te namene.

A v letu 2015 so se stvari precej spremenile. Skandinavijo je preplavilo 250.000 migrantov. Z njimi so prišle težave in preobrat v javnem mnenju.

Po anketah, narejenih v tem mesecu, 40 % Švedov najbolj skrbijo prav imigracije, precej manj kot to pa denimo nezaposlenost, zdravje, udobje … Gre za najvišjo kadarkoli zabeleženo spremembo v anketnih rezultatih v obdobju šestih mesecev.

Največja sprememba se dogaja prav pri zmerni večini državljanov. Ti sicer pregovorno še vedno podpirajo migrante, ampak ne na svojem lastnem dvorišču.

Aktualna azilna situacija je tako prinesla rekordne donatorske prihodke v letu 2015, a hkrati pripeljala do vse bolj odkritega izražanja skrbi glede posledic za šole, kriminal in splošno družbeno blaginjo.

Socialdemokratsko mesto, ki noče migrantov

Vzorčni primer spreminjanja javnega mnenja glede migrantov na Švedskem je mestece Kalix na severu države. Mesto velja za utrdbo ljudi levih, socialno-demokratskih nazorov, sedaj pa je združeno v peticiji proti načrtovanemu sprejemnemu centru za mladoletne migrante brez spremstva.

“Imam veliko srce in verjamem, da je potrebno pomagati, a kar je preveč je preveč. Tukaj živimo kot v nebesih, vse je mirno. Kaj od tega nam bo ostalo?” je glede nameravane preureditve nekdanjega hostla v sprejemni center povedala 75-letna učiteljica Anne-Maj Ostlund.

Kalix pa ni osamljen primer. Razburjeni prebivalci sosesk pretežno srednjega razreda v Stockholmu in Gotheburgu so na sestankih lokalne skupnosti ostro prijeli politike zaradi nastanitve migrantov v njihovih okoliših.

V kraju Haninge v bližini Stockholma so lokalne oblasti na sestanku z občani, ob naznanitvi načrtov za postavitev centra za begunske mladoletnike v bližini lokalne šole, poprosile celo za policijsko varstvo.

Občinski uradniki so bili pospremljeni z glasnimi klici “posilili bodo naše otroke!” ter “kdo bo prevzel odgovornost, če kdo umre?”

V raiskavah IMF bo Švedska v letu 2016 zamigrante porabila 1% svojega BDP, kar je daleč največji odstotek med 19. raziskovanimi državami. Zato niti ne čudi, da je v državi, v kateri je izpostavljanje negativnih mnenj v zvezi z migranti še vedno tabu, podpora vladi premiera Lofvena, ki se zavzema za odprto družbo brez zidov, drastično padla.

Protesti proti namestitvenim centrom za migrante v Sloveniji

V Sloveniji sta znana dva upora proti namestitvenim centrom za migrante. Najbolj odmeven je bil tisti v Kidričevem, kjer so domačini ob obisku državnega sekretarja Šefica v velikem številu protestirali proti centru v kilometer oddaljenem državnem objektu na samotnem mestu sredi gozda.

Enako se v zadnjem času dogaja v Kranju, kjer se ministrstvo dogovarja za nastanitev sprejemnega centra v nekdanjem centru Baumax. Občani so proti, ker je ta preblizu avtoceste in naselja. Organizirali so skupino na Facebooku, ki za prihajajočo soboto napoveduje večji protest.

Kam bo migrante nastanila Ljubljana

Ker je vlada RS na začetku septembra na vse lokalne skupnosti naslovila prošnjo za pomoč pri iskanju začasnih nastavitev, smo na Mestni občini Ljubljana poizvedeli, kako daleč so pri iskanju primernih lokacij. Pravijo da so se na prošnjo vlade aktivno odzvali.

MOL je MNZ-ju predlagala naslednje objekte, ki jih je ta potrdil:

  • Samski dom Snage, Poljanska cesta 66 – sprejme 83 oseb
  • Večnamenska dvorana Kodeljevo – sprejme 150 oseb
  • Bivša šola Polje – sprejme 160 oseb

Predstavniki za stike z javnostjo na MOL pravijo, da so v občini s svojimi nastanitvenimi kapacitetami pomagali državnim organom pri zagotavljanju nastanitev na lokacijah izven MOL in jim tako zagotovili 5500 postelj.

Poudarjajo pa, da o nastanitvah ne odloča lokalna skupnost ampak pristojno ministrstvo. V Ljubljani so pripravljeni pomagati z zdravstveno oskrbo in nastanitvijo. 

1 komentar

  1. Prišleki v tolikšnem številu s tako drugačno mentaliteto ne morejo biti zaželjeni, še posebej pa ne po nesprejemljivih dejanjih v Nemčiji, Avstriji. Arogantnega, nekulturnega obnašanja, stroškov, ki so jih prišleki vsilili naši dobesedno obubožani deželi ( ob tem, da so z nafto bogate države mnogo bogatejše kot mi in bi si zaradi enakih ideologij morali medsebojno pomagati) si res ne moremo želeti. Denar EU je naš denar, saj SLO plačuje svoj delež uniji, zato se ne more govoriti, da EU krije stroške, krijemo jih državljani in to je nevzdržno. Nemčija, ki je klicala vse te ljudi bi morala zorganizirati prevoze nazaj domov tistim, ki nimajo pravice do azila. Ljubljana bi bila v primeru novih nastanitvenih kapacitet najboljša lokacija z vidika logistike, manjšega vpliva zaradi velikega števila prebivalcev, vseh prehrambenih, oskrbovalnih, izobraževalnih možnosti, multikulturnosi .

Komentiraj

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime