Tudi po desetih 8. marcih Bodeča neža ne zanima nikogar. Bi nas morala?

Vir foto: pixabay, spol.si
POSLUŠAJ ČLANEK
Danes je osmi marec, sicer znan tudi kot dan žena. Poleg tega, da smo moški ta dan še malo bolj kot sicer pozorni do predstavnic nežnejšega spola v naši okolici, je to tudi dan, ko nas nekaj zamorjenih ranjenih žensk z vso vnemo opozarja na svojo zatiranost.

Že deseto leto nas nekatere izmed njih, zbrane pod imenom Rdeča zora, ne razočarajo z naborom šaljivih in v večini primerov povsem neškodljivih izjav in bizarnih razlag, ki jih škandalizirajo v obliki podelitve nagrade Bodeča neža. Kot ugotavljamo v komentarju uredništva, smo se večini izjav in njihovih razlag tudi letos nasmejali, žalosti nas le dejstvo, da niso napisane satirično, ampak jih nekatere feministke jemljejo zelo resno.

Kot ugotavljajo same, pa jih kot take ne jemlje večina medijev. A tudi tukaj jih je vredno potolažiti. Na Domovini jih redno beremo in resno jemljemo nevarnost, ki bi jo predstavljale za svobodo govora, če bi jih kdo začel jemati resno.

Drama okoli domnevne zatiranosti žensk


Pa vendarle Rdečo zoro nekateri jemljejo resno. Radio Slovenija nas je denimo prebudil s sledečim prispevkom:

»Spomnimo, kakšna tarča mizoginije in seksizmov je bila deležna edina ženska predsednica vlade v Sloveniji, tako s strani javnosti, kot s strani poslanskih kolegov. […] Ker slovenska družba ni dovolj zrela, da bi razumela, zakaj je enaka zastopanost vseh spolov v politiki pomembna, imamo mehanizem kvot, ki pa ne predvideva niti paritete, temveč zgolj  tretjinsko kvoto žensk v politiki. […] Bomo res dovolile, da smo še naprej izrinjene s položajev odločanja? Ali bomo izkoristile svoj glas čez mesec in pol? Ker prihodnost bo ženska ali pa je ne bo.«

To je le nekaj dramatičnih stavkov iz Jutranje kronike na Radiu Slovenija, posvečenih dnevu žena, ki jim je sledila predstavitev letošnjega dobitnika Bodeče neže in razočaranje, da to nikogar ne zanima.

Bodeča neža za nerodno opozarjanje na vlogo materinstva


Letošnji dobitnik je duhovnik Andrej Vončina, ki sicer pripada radikalni tradicionalistični skupini Scutum Fidei (latinsko za ščit vere), ki je znana po svojih oddajah na Youtube. Z nedavno kritiko slovenskih prejemnic olimpijskih kolajn pa so si prislužili celo obravnavo na televiziji POP TV. S tem dogodkom je povezana tudi izbrana »naj seksistična« izjava:

»Da, profesionalni šport ženske odvrača od njihovega poslanstva, biološka ura pa tiktaka. Profesionalni šport ima tudi ogromno kvarnih dejavnikov, ki ženske uničuje. Podobno je tudi drugod. Izročilo ni kar tako in točno pove, kje se ženska res uresniči in kje je svobodna.«

Pri Bodeči neži so prepričane, da izjava kaže ozkogledost avtorja in izraža prepričanje, da bo ženske osvobodilo šele omejevanje pri sprejemanju odločitev.


Družba v kateri ni malo prostora le za humor, temveč tudi za opis realnosti


A če je nagrajena izjava marsikatero žensko vsaj malo prizadela – kar v demokratični družbi še vedno ni zadosten razlog za njeno prepoved ali odpravo, pa izbor večine preostalih kaže, da pri feministkah Rdeče zore ni tolerance tudi pri šaljivih ali zbadljivih opisih vsakodnevne realnosti.

Na seznamu se je tako znašlo več bolj ali manj posrečenih šal na račun žensk in spolnih vlog, nekaj kritik leve politike in teorije spola, pa tudi zgolj uporaba moškega slovničnega spola v določenih, s spolom sicer povsem nepovezanih primerih.

Po njihovih kriterijih je denimo sporna izjava kolumnista Domovine Gabriela Kavčiča, ki jo je izrekel na radijskem misijonu na Radiu Ognjišče: »Jezus kliče ko ribič lovi ribe, ko kirurg drži skalpel, ko vzgojiteljica previja plenico otroku, ko čistilka drži metlo, ko tajnica tipka po tipkovnici, ko direktor podpisuje pogodbo ...« ker bojda utrjuje stereotipno dojemanje družbenih vlog, pa izjava Ivana Simiča: »Razprava o socialni kapici se je začela že leta 2013. Pa so potem rekli, da gre za bogataško kapico. V tujino nam zaradi tega odhajajo mladi fantje, strokovnjaki, dobri menedžerji,« ker naj bi sporočala, da ženske ne morejo biti menedžerke.

Da humor pri Zlati zori jemljejo povsem resno, priča nominirana izjava iz komentarja curlinga na olimpijskih igrah: »To je šport, za katerega nočeš, da žena ve, da si dober,«. Po prepričanju žirije izjava izraža zaskrbljenost nad podobo moškosti v tem športu.



Žirija obenem kritike nekaterih žensk vidi kot seksizem, hkrati pa opozarjanje na kritike drugih žensk z druge strani ideološkega spektra vidi kot avtoseksizem. Kritika razvpitega retoričnega napada Tee Jarc na predsednika vlade na Kredarici je tako seksizem. Hkrati pa je avtoseksizem opozorilo ministrice Simone Kustec, da se spravljajo nanjo, ker je ženska v politiki. Seksistične so torej lahko tudi ženske, ki opozarjajo, da se nekdo spravlja nanje, čeprav je že vsak dvom v opozorila žensk po pritiskih sicer tudi seksizem.

Celoten nabor izjav in razlag, zakaj so oz. naj bi bile seksistične, si lahko preberete na portalu spol.si, kjer so objavljene vse nominirane izjave za Bodečo nežo.



Ženskam in vsem ostalim, ki si to želijo biti, vse najboljše želi tudi politični kandidat Golob:

Vir slike: Twitter


https://twitter.com/SamoGlavan/status/1501189760668291078



 
KOMENTAR: Peter Merše
Najprej mama, šele nato dobitnica olimpijske kolajne
Kljub temu, da izjava je, posebej v danem kontekstu, neprimerna, je potrebno opozoriti na ozkoglednost žirije, saj avtor, vsaj v izbranem izseku le izraža svoje mnenje, ki žensk v resnici nikamor ne sili, opozarja pa na drug vidik ženskosti – materinstvo, ki večini žensk v resnici ni nepomemben, a v profesionalnem športu neredko zapostavljen. Da vselej temu ni tako, dokazuje prejemnica bronaste medalje v deskanju, Gloria Kotnik, ki je nedavno postala tudi mama in to postavila na prvo mesto svojih življenjskih prioritet.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike