Ljudje družinske zdravnike podpirajo in bi jim dvignili plačo (anketa)
POSLUŠAJ ČLANEK
Prejšnji teden sprejeti aneks št.1 k splošnemu dogovoru, ki mejo za odklanjanje novih bolnikov za družinske zdravnike postavlja na 1.895 glavarinskih količnikov, je grožnjo kolapsa primarnega zdravstva zamrznil do jeseni.
Po kranjskih in mariborskih zdravnikih družinske medicine so se sedaj tudi celjski odločili, da se bodo o nadaljnjih korakih odločali na sestanku 16. septembra.
Takrat se bodo ponovno sestali in pogledali, kako vlada napreduje pri uresničevanju drugih zahtev družinskih zdravnikov.
V anketi, ki so jo ob napovedani kolektivni odpovedi delovnega razmerja s strani zdravnikov izvedli na portalu Celje.info, je velika večina izmed 638 sodelujočih zahteve zdravnikov podprla. Kljub dobrim izkušnjam ob obiskih družinskih zdravnikov pa delovanje slovenskega javnega zdravstva ocenili precej kritično.
V preteklih mesecih so družinski zdravniki po mnogih slovenskih ambulantah začeli množično napovedati kolektivne odpovedi zaradi preobremenjenosti. Kolektivno odpoved je konec marca napovedalo tudi 16 celjskih družinskih zdravnikov. Ti so od pristojnih zahtevali sprejetje aneksa k splošnemu dogovoru. Odpoved je bila prvotno napovedana za 1. maj, nakar je vlada sredi aprila predlagala aneks, ki je zadovoljil obe strani. Celjski družinski zdravniki so zato takrat zamrznili odpovedi za mesec dni, kolikor so vladi dali tudi časa, da je aneks podpisan.
Nedvoumno podporo zdravniškemu kolektivu Zdravstvenega doma Celje pa so v aprilski anketi izkazali tudi obiskovalci Celje.info.
Na vprašanje ali podpirajo kolektiv zdravnikov v njihovih zahtevah, zaradi katerih so vložili kolektivne odpovedi, je 61 odstotkov sodelujočih dejalo, da jih absolutno podpira, naslednjih 14 odstotkov pa, da jih sicer načeloma podpira, ne odobravate pa načina. 6 % jih zdravnikov v glavnem ne podpira, 17,5 % pa absolutno ne.
Obenem tri četrtine sodelujočih v anketi meni, da so zdravniki družinske medicine preobremenjeni, petina je prepričanih, da so obremenjeni primerno, pet odstotkov pa, da so obremenjeni še premalo.
Glede na odgovornost in obremenjenost so zdravniki družinske medicine plačani premalo po prepričanju 58 % sodelujočih, tretjina jih meni, da so plačani ravno prav, 8 odstotkov pa, da so plačani preveč.
V nadalje so sodelujoče povprašali kolikokrat so bili v zadnjih treh letih pri zdravniku. Največ, dobrih 42 odstotkov, jih je v tem obdobju zdravnika obiskalo dvakrat ali trikrat, slaba četrtina več kot petkrat, 11 odstotkov več kot desetkrat, 15 odstotkov enkrat in 8 odstotkov nikoli.
Z zdravniško obravnavo je bila velika večina zadovoljnih (36%) in zelo zadovoljnih (24 %), nezadovoljnih in povsem nezadovoljnih pa skupaj manj kot 10 odstotkov.
So pa sodelujoči precej bolj kritični do delovanja slovenskega javnega zdravstva na splošno. Čez polovica anketirancev je bodisi povsem nezadovoljnih (20 %) in nezadovoljnih (34 %). Tretjina jih je odgovorilo z "nekaj srednjega", zadovoljnih je 12 odstotkov, zelo zadovoljna pa sta zgolj 2 odstotka sodelujočih.
Ampak, a so za dvig kvalitete javnega zdravstva pripravljeni plačati tudi višje prispevke? Nedvoumno je prikimalo zgolj 16 odstotkov sodelujočih. 38 odstotkov bi na višja plačila pristalo samo v primeru, da se najprej odpravijo koruptivne prakse pri nabavi opreme in na drugih področjih. 46 odstotkov pa jih v nobenem primeru ni pripravljeno plačevati več za zdravstvo, češ da že zdaj plačujemo dovolj.
In ugled zdravniškega poklica? Anketiranci se strinjajo, da je bil pred 20 leti mnogo višji kot je sedaj.
[do_widget id=podcast-playlist-3]
Po kranjskih in mariborskih zdravnikih družinske medicine so se sedaj tudi celjski odločili, da se bodo o nadaljnjih korakih odločali na sestanku 16. septembra.
Takrat se bodo ponovno sestali in pogledali, kako vlada napreduje pri uresničevanju drugih zahtev družinskih zdravnikov.
V anketi, ki so jo ob napovedani kolektivni odpovedi delovnega razmerja s strani zdravnikov izvedli na portalu Celje.info, je velika večina izmed 638 sodelujočih zahteve zdravnikov podprla. Kljub dobrim izkušnjam ob obiskih družinskih zdravnikov pa delovanje slovenskega javnega zdravstva ocenili precej kritično.
V preteklih mesecih so družinski zdravniki po mnogih slovenskih ambulantah začeli množično napovedati kolektivne odpovedi zaradi preobremenjenosti. Kolektivno odpoved je konec marca napovedalo tudi 16 celjskih družinskih zdravnikov. Ti so od pristojnih zahtevali sprejetje aneksa k splošnemu dogovoru. Odpoved je bila prvotno napovedana za 1. maj, nakar je vlada sredi aprila predlagala aneks, ki je zadovoljil obe strani. Celjski družinski zdravniki so zato takrat zamrznili odpovedi za mesec dni, kolikor so vladi dali tudi časa, da je aneks podpisan.
To se je prejšnji teden tudi zgodilo, zato so se družinski zdravniki iz ZD Celje danes ponovno sestali. V izjavi za javnost so zapisali, da so trenutno dogajanje na vladi glede aneksa budno spremljali ter ga obravnavali na današnjem sestanku. Po njihovem prepričanj je vlada s sprejetjem Aneksa 1 "naredila prvi, a zelo pomemben korak v smer izboljševanja razmer v družinski medicini."
A zdravniki pričakujejo še administrativne razbremenitve, ukinitev kaznovalne politike ZZZS ter ustrezno financiranje timov.
In ker se zavedajo, da je za naštete spremembe potreben čas, se bodo ponovno sestali 16. septembra ter ocenili napredek. Na podlagi tega se bodo odločili o nadaljnjih korakih.
Anketa: Ljudje podpirajo družinske zdravnike, ki so plačani premalo
Nedvoumno podporo zdravniškemu kolektivu Zdravstvenega doma Celje pa so v aprilski anketi izkazali tudi obiskovalci Celje.info.
Na vprašanje ali podpirajo kolektiv zdravnikov v njihovih zahtevah, zaradi katerih so vložili kolektivne odpovedi, je 61 odstotkov sodelujočih dejalo, da jih absolutno podpira, naslednjih 14 odstotkov pa, da jih sicer načeloma podpira, ne odobravate pa načina. 6 % jih zdravnikov v glavnem ne podpira, 17,5 % pa absolutno ne.
Obenem tri četrtine sodelujočih v anketi meni, da so zdravniki družinske medicine preobremenjeni, petina je prepričanih, da so obremenjeni primerno, pet odstotkov pa, da so obremenjeni še premalo.
Glede na odgovornost in obremenjenost so zdravniki družinske medicine plačani premalo po prepričanju 58 % sodelujočih, tretjina jih meni, da so plačani ravno prav, 8 odstotkov pa, da so plačani preveč.
Z zdravniško obravnavo zadovoljni, ne pa z javnim zdravstvom
V nadalje so sodelujoče povprašali kolikokrat so bili v zadnjih treh letih pri zdravniku. Največ, dobrih 42 odstotkov, jih je v tem obdobju zdravnika obiskalo dvakrat ali trikrat, slaba četrtina več kot petkrat, 11 odstotkov več kot desetkrat, 15 odstotkov enkrat in 8 odstotkov nikoli.
Z zdravniško obravnavo je bila velika večina zadovoljnih (36%) in zelo zadovoljnih (24 %), nezadovoljnih in povsem nezadovoljnih pa skupaj manj kot 10 odstotkov.
So pa sodelujoči precej bolj kritični do delovanja slovenskega javnega zdravstva na splošno. Čez polovica anketirancev je bodisi povsem nezadovoljnih (20 %) in nezadovoljnih (34 %). Tretjina jih je odgovorilo z "nekaj srednjega", zadovoljnih je 12 odstotkov, zelo zadovoljna pa sta zgolj 2 odstotka sodelujočih.
Ampak, a so za dvig kvalitete javnega zdravstva pripravljeni plačati tudi višje prispevke? Nedvoumno je prikimalo zgolj 16 odstotkov sodelujočih. 38 odstotkov bi na višja plačila pristalo samo v primeru, da se najprej odpravijo koruptivne prakse pri nabavi opreme in na drugih področjih. 46 odstotkov pa jih v nobenem primeru ni pripravljeno plačevati več za zdravstvo, češ da že zdaj plačujemo dovolj.
In ugled zdravniškega poklica? Anketiranci se strinjajo, da je bil pred 20 leti mnogo višji kot je sedaj.
Preberite še
Zelo zanimiv intervju z družinsko zdravnico Polono Campolunghi Pegan, ki brez dlake na jeziku spregovori o hudih težavah primarnega zdravstva in stiskah, v katerih so se znašli zdravniki družinske medicine: To je ugovor vesti. Ker ne želiš več sodelovati in s tem podpirati sistema, ki je škodljiv za bolnike
Zelo zanimiv intervju z družinsko zdravnico Polono Campolunghi Pegan, ki brez dlake na jeziku spregovori o hudih težavah primarnega zdravstva in stiskah, v katerih so se znašli zdravniki družinske medicine: To je ugovor vesti. Ker ne želiš več sodelovati in s tem podpirati sistema, ki je škodljiv za bolnike
[do_widget id=podcast-playlist-3]
Povezani članki
Zadnje objave
P. Metod Benedik, cerkveni zgodovinar: Škofjeloški pasijon je unikum v svetu
29. 3. 2024 ob 6:31
Svoboda govora ali govor Svobode
28. 3. 2024 ob 7:31
Ekskluzivno za naročnike
Domovina 141: 30 let uroka Depale vasi
27. 3. 2024 ob 6:29
Domovina 140: Kam gre denar od precenjenih železniških postaj
20. 3. 2024 ob 6:29
To je groza, ni pa strah – Justin Earl Grant
18. 3. 2024 ob 23:11
Prihajajoči dogodki
MAR
29
V kapeli Zavoda ŽIVIM križev pot za življenje
15:00 - 15:45
MAR
29
FKK 4: Za post
19:30 - 21:30
MAR
31
ZAJETI V IZVIRU - SLOVENSKI OTROCI LEBENSBORNA
18:00 - 19:00
APR
01
APR
01
KINO V ŽIVO: OKRONANA
19:00 - 21:00
2 komentarja
Alojzij Pezdir
Potencialni pacienti oz. zavarovanci pri zdravi pameti seveda podpiramo družinske zdravnike in vse druge zdravstvene delavce pri upravičenih zahtevah za zboljšanje pogojev njihovega zahtevnega dela ter s tem tudi za bolj dostopno in kakovostno zdravstveno pomoč, kadar jo zavarovanci nujno potrebujemo.
Zavarovancev zagotovo ne zanima, ali jim lahko ponudi hitro in kakovostno pomoč mreža javnega zdravstva, ali mreža t. i. koncesionarjev, ali celo mreža povsem zasebnih izvajalcev zdravstvenih storitev.
Ključna za zavarovance je zgolj in samo čim bolj dostopna, ažurna in kakovostna zdravstvena storitev v skladu s primerljivimi strokovnimi standardi, kakršni veljajo v razvitih državah Evrope, ter v skladu s standardi, kriteriji in merili državne zdravstvene zavarovalnice, ki bi morala poravnati zdravstvene storitve za svoje zavarovance, ne glede na to, kdo je zdravstvene storitve v skladu z veljavnimi standardi, kriteriji in merili opravil doma ali v državah EU.
Ko bodo Vlada RS z resornim ministrstvom za zdravje, državna zdravstvena zavarovalnica in zasebne komercialne zavarovalnice začeli enakopravno ter po enakih domišljenih strokovnih standardih, kriterijih in merilih obravnavati, vrednotiti in plačevati zdravstvene storitve vseh izvajalcev na tržišču in enakopravno za vse zavarovance državne zavarovalnice ter zasebnih zavarovalnic, se bodo zagotovo začele skrajševati čakalne vrste in se bodo vsaj začele zmanjševati preobremenjenost, duševna in telesna izgorelost ter nezadovoljstvo med zdravniki in drugimi sodelavci v zdravstvu.
Ideološka vojna, ki jo vodi oblastni levi del slovenske politike proti zasebnemu zdravstvu in zavarovalništvu ter v obrambo slabo organiziranega in vodenega ter financiranega javnega zdravstva in zavarovalništva, je poglavitna ovira na poti do osvoboditve in sprostitve vseh kadrovskih, organizacijskih, tehničnih in finančnih potencialov na področju skupne in enotne ponudbe zdravstvenih in zavarovalniških storitev ter je poglavitno plodišče negativnih pojavov v slovenskem javnem zdravstvu in zavarovalništvu, kot so sistemska korupcija, nepotizem, klientelizem in druge oblike kriminalnega izčrpavanja javnih finančnih sredstev za zasebne interese in na zasebne račune.
Kraševka
Zdravniki imajo res veliko dela in veliko odgovornost. Bolnik in njegovi svojci ga lahko tožijo za njegovo napako. Ko so preobremenjeni, pa je nevarnost napak večja.
Glede na sodnike, ki nobenemu ne odgovarjajo, tudi če pri sojenju "uporabijo naklep", imajo zdravniki veliko večjo odgovornost od sodnikov.
Če ima vlada denar, za nevladnike - tihotapce, ker jih denarno podpira, bo ja dobila tudi denar za zdravnike.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.