Vir: TW @DanScavino

»Svoje obljube sem izpolnil,« se je glasil eden izmed stavkov v dolgem Trumpovim govoru zadnji dan republikanske konvencije. Pa je res tako?

Pregledali smo njegove najbolj izpostavljene predvolilne obljube in analizirali, ali jih je v štiriletnem mandatu izpolnil. V komentarju uredništva ugotavljamo, da Trump sicer izreče kar veliko neumnosti, a v primerjavi s svojimi predhodniki večino svojih obljub dejansko tudi izpolni.  

1. Imenovanje konservativnih sodnikov

Pogrom medijev in demokratov nad Trumpom, ki je po smrti Ginsburgove imenoval novo vrhovno sodnico, je s stališča njegovih predvolilnih obljub popolnoma neupravičen.

»Imenoval bom vrhunske konservativne sodnike,« je dejal na predvolilnem zborovanju na Floridi marca 2016, ki je bila tudi odločilna država za zmago v elektorskem volilnem sistemu.

Donald Trump je v prvem letu imenoval Neila Gorsucha, pozneje pa kljub skonstruiranim obtožbam o spolni zlorabi in silnemu medijskemu pritisku tudi Bretta Kavanaugha.

Prav danes pa je Trump predstavil še tretjo kandidatko v svojem mandatu, Amy Coney Barrett, sodnico prizivnega sodišča v Chicagu, prakticirajočo katoličanko, mamo sedmih otrok, od tega dveh posvojenih iz Haitija, ter zagovornico življenja od spočetja do naravne smrti.

V preteklosti je že bila deležna očitkov na račun svoje veroizpovedi (»The Dogma Lives Loudly Within You« je takrat dejala sen. Dianne Feinstein (D-Kal.)), podobno lahko pričakujemo ob njeni nominaciji za vrhovno sodnico.

2. Izgon nezakonitih migrantov

vir: Twitter

Ena izmed močnih točk Trumpove predsedniške kampanje je bila ostra retorika do nelegalnih imigrantov. Napovedal je izgon treh milijonov nelegalnih imigrantov. V prvih treh letih jih je izgnal okoli 750 tisoč imigrantov, večina od njih pa je šele skušala priti v državo. Pritok migrantov se je v zadnjih štirih letih celo povečal (Obama 35 tisoč/mesec, Trump 43 tisoč/mesec).

Kljub temu da ga obtožujejo odgovornega za ksenofoba, pa je Trump v svojem mandatu izgnal manj migrantov, kot jih je Obama v svojih prvih treh letih predsedovanja. Na to primerjavo nobeden od njiju ne bi bil ponosen.

3. »Zgradili bomo zid. In Mehika bo plačala zanj!«

V času Trumpovega mandata je zid na meji z Mehiko že stal, Trump pa je obljubil, da ga bo razširil in s tem preprečil nelegalne imigracije iz Mehike. V času njegovega mandata se je zid z dobrih tisoč kilometrov podaljšal za več kot 500 km, kar pa je še vedno relativno daleč od dolžine celotne meje z Mehiko (3145 km).

Trumpova obljuba, da bo zid plačala Mehika, se sicer ni izpolnila – zid bodo plačali ameriški davkoplačevalci, stal pa bo več kot 20 milijard dolarjev.

4. Nižanje davkov

Trump je znižal korporacijski davek, republikanski davčni načrt je bil sprejet decembra 2017. Obljubljen je bil spust davka s 35 % na 15 %, sprejet je bil kompromis (21 %), davki pa so se znižali tudi za majhna podjetja, posameznike in družine. To je bila prva večja davčna reforma po 30 letih.

Mnoge zvezne države pa so na račun Trumpovih davčnih rezov davke precej zvišale, posledice novih davkov pa se vidi v izseljevanju predvsem podjetij iz teh držav (npr. Kalifornija).

5. Zaostritev odnosov s Kitajsko

Če je Biden v preteklosti dejal, da je »rastoča Kitajska dobra za ZDA«, je Trump do Kitajske zelo oster, po svetu pa sklepa zavezništva, ki bi omejila agresivno rast te azijske države (tudi v Sloveniji).

Vir foto: pixabay

Kitajska je največja geopolitična grožnja ZDA, Trump je razglasil Kitajce za monetarne manipulatorje (kasneje je to preklical), trgovinska vojna pa je posledica spornih praks Huaweia, TikToka, WeChat in drugih kitajskih podjetij.

Pandemija »kitajske gripe« je odnose še poslabšala, vrnitev proizvodnih obratov nazaj v ZDA pa se za mnoge Američane zdi nujna za ekonomsko stabilnost najmočnejšega gospodarstva sveta.

6. Zmaga nad Islamsko državo

Boj proti ISIS se je zaostril ravno v prvem letu Trumpove administraciji – julija 2017 je bil osvobojen Mosul. Konec Islamske države lahko označimo s smrtjo njenega voditelja Abu Bakr al-Baghdadija leta 2019, ki se je med ameriškim napadom skupaj s svojima otrokoma razstrelil.

Na prostosti je še veliko ISIS somišljenikov, prav tako še ni končana sirska državljanska vojna; mnogo konservativnih medijev pa je kritiziralo Trumpa zaradi umika ameriške vojske s kurdskih ozemelj, ki jih je kasneje osvojila Erdoganova Turčija.

7. Izstop iz iranskega jedrskega sporazuma

Trump je v kampanji zagovarjal ponovna pogajanja, a se je kasneje odločil za izstop iz tega sporazuma. O njem je povedal, da je »najslabši sporazum sploh«, »katastrofa«, ki lahko povzroči »jedrski holokavst«.

Odnos z Iranci se je še zaostril na začetku letošnjega leta, ko je Trump ukazal napad na iranskega generala Kasema Sulejmanija. Takrat so mediji svarili pred začetkom »tretje svetovne vojne«, a očitno je Trump prav ubojem Sulejmanija pokazal, da ZDA ne bodo tolerirale iranskega državnega terorizma v regiji.

8. Premik ameriške ambasade iz Tel Aviva v Jeruzalem

Obljubo je izpolnil že v prvem letu, kasneje je priznal tudi izraelsko zasedbo golanske planote in predlagal mirovni sporazum, ki bi potrdil situacijo na terenu. Mnogi na strani demokratske stranke so trdili, da so ta dejanja le provokacija Palestincev in onemogočanje miru na Bližnjem vzhodu.

A izkazalo se je ravno nasprotno. Popolna Trumpova podpora Izraelcem in trda politika do Irana je prepričala recimo Združene arabske emirate arabske države, da so po več kot 25 letih podpisale mirovni sporazum z Izraelom. Očitno je tudi za te države Iran tako velika grožnja, da so pripravljeni iti v zavezništvo z Izraelom, ki mu še do nedavnega niso niti priznavali pravice do obstoja.

Vir: Twitter

8. Izstop iz trgovinskih sporazumov in Pariškega podnebnega dogovora

Trump je obljubljal izstop iz Čezatlantskega trgovinskega sporazuma (TPP) in ponovno pogajanje o severnoameriškem trgovinskem sporazumu (NAFTA). ZDA so izstopile iz TPP, NAFTA pa je bila zamenjana z novim sporazumom med ZDA, Mehiko in Kanado. Tudi mnogi demokrati priznavajo, da je novi sporazum za ZDA veliko bolj ugoden, kot je bila NAFTA.

»Pariški sporazum je kitajska prevara,« je Trump poudarjal med kampanjo, izstop iz sporazuma, ki ga je podpisalo kar 200 držav sveta, samo potrjuje Trumpovo skepso v podnebne spremembe in globalno segrevanje (“Shladilo se bo, boste videli,” je na srečanju s Kalifornijskimi oblastmi dejal Trump).

9. Izstop iz NATA

Ameriško finančno vzdrževanja Severnoatlantskega zavezništva je bil trn v Trumpovi peti, zato je pred volitvami grozil, da bo popeljal ZDA ven iz NATA. Te obljube Trump ni izpolnil. Vendar je potrebno poudariti, da je Trump s pritiskom na (predvsem evropske) članice povzročil, da so tudi one plačale svoj del finančnih obveznosti. Proračunska pogača Zavezništva se je tako povečala za 100 milijard dolarjev.

Trump izusti veliko neumnosti, a veliko tudi naredi

Čeprav je v vsakdanji nemilosti medijev, se Trump dejansko lahko pohvali, da je izpolnil večino svojih obljub, kar je njegova prednost pred protikandidatom, ki v svoji dolgoletni politični karieri nima kaj veliko pokazati.

To je tudi Trumpova drugačnost v primerjavi z njegovimi predhodniki in predstavniki »washingtonskega močvirja«. Prestavitev ambasade v Jeruzalem sta denimo obljubljala tako Bush kot tudi Obama, pa je bil Trump tisti, ki mu je to uspelo. Še več, Trump je odgovoren za mirovne sporazume arabskih držav z Izraelom, kar se je še do nedavnega zdelo nemogoče.

Po štirih letih Trumpa v Beli hiši smo že povsem vajeni njegovih širokih ust, velikokrat tudi ustreli mimo, kar povzroči zgražanje svetovne javnosti. Ko gledamo nazaj, je to navado imel že v letu 2016, nekateri njegove obljube so bile povsem nerealne in na meji bizarnega. Pa so njegovi volivci res pričakovali, da bo zid na južni meji plačala Mehika? Gotovo ne.

Predsedniku ZDA res ne pritiče vsakodnevno govorjenje neumnosti, vendar pa sta za veliko Američanov bolj kot Trumpov Twitter račun pomembna dejanska izpolnitev obljub in konkretne politike. 3. november bo pokazal, kako velika večina je to.

6 KOMENTARJI

  1. Njegov predhodnik Obama je že na začetku mandata prejel prestižno Nobelovo nagrado – “za kaj že?”, ki je tudi do konca svojega mandata ni s svojimi državniškimi gestami in dejanji zaslužil in odslužil.
    Uredništvo Domovine ponovno z dejanji dokazuje, kaj je naloga medijev in svobodnih ter neodvisnih kritičnih časnikarjev: da s preverljivimi dejstvi prikažejo, kaj je od predvolilnih napovedi in obljub posameznega državnika in politika ostalo na koncu mandata delno ali v celoti uresničenega in katere predvolilne obljube so izpuhtele v neznano; ali zaradi objektivnih družbenih okoliščin oz. nepričakovanih sprememb, ali zaradi državnikove/politikove nesposobnosti, nedoslednosti, neodgovornosti …
    Podobno svobodno, neodvisno, kompetentno in kritično razčlenjeno analizo bi si občasno zaslužili tudi naši nosilci najvidnejših vodstvenih funkcij v državi, od neposredno izvoljenega Predsednika RS, preko predsednikov parlamenta, vlade in državnega sveta, do predsednikov ustavnega in vrhovnega sodišča ter sodnega in tožilskega sveta itd.
    Mediji in najbolj kompetentni ter politično neodvisni novinarji/analitiki, ki dalj časa neposredno in zvesto “pokrivajo” delovanje posameznih funkcionarjev in posameznih organov zakonodajne, izvršilne in sodne veje oblasti, bi morali ob določenih časovnih rokih opraviti kolikor mogoče neodvisno in objektivno analizo razdalje/razlike med javno načrtovanim in obljubljenim ter preverljivo uresničenim, uveljavljenim in izvršenim na področju posameznega organa ali funkcionarja.
    Šele tedaj bi lahko rekli, da mediji in novinarji opravljajo svoje naloge in pristojnosti v skladu z veljavno ustavo, zakonodajo ter profesionalnimi političnimi kodeksi in profesionalnim poslanstvom.
    Vsak si zlahka sam odgovori, koliko in kako naši aktualni mediji in časnikarji služijo tem najvišjim poslanstvom in kriterijem lastne dejavnosti in lastnega poklica ter koliko jim prav na teh točkah profesionalne svobode, neodvisnosti, verodostojnosti, poštenosti in prepričljivosti manjka.

  2. Še en zanimiv vidik odličnega članka bi lahko izpostavili: Trumpove obljube, ki jih je izpostavil v kampaniji so sicer do neke mere, da določen del elit na Zahodu res, recimo jim, ”neortodoksne”, ”neprimerne”, ”nezaželjene”, ampak zanimivo je sledeče: obstaja velik del volilnega telesa (v ZDA in v Evropi!), ki so jim te tematike ključne in se jih dejansko v predvolilnih debatah zadnjih nekaj volitev ni izpostavljalo.
    Trump je torej obljube dejansko izpolnil, še več: izpolnil se spremembe pri temah, za katere je dolgo veljalo, da so že zdavnaj ”zaprte”, ”presežene” izven politične ”debate”. Zato so tudi v medijsko-elitno-javnem prostoru pravzaprav sploh postale ”nezaželene”. Toda, se je o tem sploh kdaj glasovalo??? 😉

  3. Tudi ta koalicija naj davke zares spusti na 15%, nezakonite migrane v prisilno delo ali v zapor oz. takoj nazaj! Sprejme pa naj priseljence slovenskega rodu in njih paretnmerje drugih narodnosti, družine in jim omogoči pogoje, ki jih za priseljence dovoljuje in daje srestva EU, ter jim pomaga priskrbeti delo. Čez pol milijona rokaklv zunaj dave in jioh partnerjev pomeni milijon in od teh naj nekaj pride nazaj, če bo dobro poslovno okolje, če se bo primerne% dvognilo plačilo za poklice, ki jih tu nočejo izvajati…, se ne bodo izobraženi domnačini vozili v sodednjo Avstrijo opravljat prav te poiklice, marsikdo se ne bo izselil, če bo ugodnejše poslovno okolje, če bo stabilno!!! poslovno okolje, se pravi podoben odnos vseh vlad do njega, ne pa grožnje z nacionalizacijo…!, ropanje nenaših, neplačevanje nenaših za opravljena dela…, ropanje države, vzdrževanje birokracije za nedelo, političnih “umetnikov”…

  4. Popolnoma po nepotrebnem se slovenski mediji, taki in drgugačni, ukvarjajo s Trumpom, saj ni odvisen od slovenskih volivcev.

    Morebiti pa je zmanjkalo domačih problemov, pa nam nalagajo in vsiljujejo tuje.

    Molil bom za Trumpa, da ponovno zmaga, sicer bo res knec pametnega sveta.

Komentiraj

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime