Trump oproščen, a ZDA daleč od napovedane sprave in narodne enotnosti

Nejc Povirk
6

Embed from Getty Images
V soboto je v ameriškem senatu potekalo končno glasovanje o ustavni obtožbi bivšega predsednika Donalda Trumpa. Za Trumpovo obtožbo je poleg vseh petdesetih demokratov glasovalo tudi sedem republikancev, kar pa je bilo vseeno premalo za potrebno dvotretjinsko večino.

Tožilska ekipa predstavniškega doma je v procesu poskušala dokazati edino točko obtožnice, ki je bila spodbujanje upora na dan 6. januarja, ko je v času potrjevanja volilnega rezultata novembrskih volitev v kongres vdrla množica izgrednikov, ki so razdejali hodnike ameriškega hrama demokracije. Trump naj bi s svojim govorom spodbudil nasilno vstajo.

Zvočni posnetek Povirkovega komentarja je na voljo na dnu prispevka

Med dokazi so na dan so prišli avdio in video posnetki varnostnih kamer, ki so prikazovale hodnike, ki so v enem trenutku polne prestrašenih uslužbencev in predstavnikov ljudstva, nato pa jih napolni podivjana množica s Trumpovimi zastavami. Ti so potem uničevali, vpili in vdirali v kabinete, izgredniki pa so za seboj pustili tudi smrtne žrtve.

Obsodba nasilja je nedvoumna

Da bo 6. januar za vedno ostal v spominu kot velik črn madež v ameriški demokraciji, je neizpodbitno. Še več, težko bi našli koga izmed predstavnikov kongresa, ki ne bi z vsem srcem obsodil napada na Kapitol. Navsezadnje so bili tudi republikanski senatorji in kongresniki, ki so bežali pred razjarjeno množico. Ko v slogu trilerjev Secret Service odvleče podpredsednika iz dvorane in ko se sliši razbijanje stekla in dretje množice – potem je popolnoma vseeno, kakšnega političnega prepričanja so napadalci.

Ko v slogu trilerjev Secret Service odvleče podpredsednika iz dvorane in ko se sliši razbijanje stekla in dretje množice – potem je popolnoma vseeno, kakšnega političnega prepričanja so napadalci.

Če je tožilska ekipa vse prepričala v obsodbo napada na Kapitol, pa očitno ni prepričala bistvenega – da je Trump tisti, ki je kriv za t. i. državni udar. Pravzaprav temu ključnemu vprašanju tožilci niso namenili kaj dosti časa, zagotovo ne dovolj, da bi prepričali več republikancev.

Težko je namreč dokazati, da je Trumpov »fight like hell for your country« možno razumeti kot navodila »pojdite in razbijte Kapitol«, sploh če v taistem govoru Trump eksplicitno pove, da naj se za svojo državo borijo na miroljuben način. Navsezadnje tak jezik (bori se za svojo državo!) uporablja prav vsak (karizmatičen) politik, ki želi zmagati na volitvah.

Trumpova obsodba bi bil nevaren precedens in ogledalo demokratskim politikom

Če bi pravno obsodili vsak politični govor, ki bi ga lahko nekateri privrženci uporabili kot izgovor za nasilje, bi morali obsoditi marsikaterega politika, tudi med demokrati. Lani poleti so več mesecev tolerirali (ali celo tiho podpirali) divjanje po ulicah, anarhistične avtonomne cone in goreče policijske postaje. Sedanja podpredsednica Harris je celo zbirala denarna sredstva za izpustitev nasilnih izgrednikov (ne miroljubnih protestnikov!), nekateri od izpuščenih so tudi po izpustitvi nadaljevali z nasilnimi izgredi.

Tudi v Sloveniji tako priljubljeni Bernie Sanders bi po standardih druge Trumpove obtožbe zaslužil svojo obtožnico. Sanders je znan po svojem karizmatičnem jeziku in zagovarjanju socialistične zdravstvene reforme, njegov podpornik pa je leta 2017 streljal na baseball tekmi in močno ranil več republikanskih vidnih politikov. Strelec, ki je sodeloval v Sandersonovi predsedniški kampanji, naj bi takrat med streljanjem citiral Sandersa.

Trumpovo obnašanje v zadnjih mesecih in njegov govor je bil daleč od konstruktivnega in državotvornega, a nemogoče bi bilo dokazati točko obtožnice »spodbujanje upora« brez jasne povezave med govorcem in izvajalcem nasilja (vsaj ne take, da bi v tem primeru porota verjela tožilski ekipi).

Če bi pravno obsodili vsak politični govor, ki bi ga lahko nekateri privrženci uporabili kot izgovor za nasilje, bi morali obsoditi marsikaterega politika, tudi med demokrati.

Izkaže se namreč, da politik ne more biti odgovoren za norosti, ki jih naredijo norci, ki narobe razumejo, kaj je hotel politik povedati. Seveda to ne more biti politikov izgovor za nenehno uporabo nespoštljivega ali pretirano žlahtnega jezika – najboljše merilo za tako obnašanje pa predstavljajo demokratične volitve.

Bi bilo mogoče enotno obtožiti Trumpa na druga način?

Da Trump ne bo obtožen, so vedeli vsi, tudi demokrati. To se je dobro videlo že uvodoma, ko je kar 45 senatorjev glasovalo, da je proces sam neustaven, saj je ustavna obtožba rezervirana za odpoklic aktualnega predsednika (Trump pa to ni več).

Demokrati so kategorično zavračali kakršnikoli drug postopek (poleg ustavne obtožbe), ki bi obsodil Trumpov govor in mu celo preprečil ponovno kandidaturo za javno službo (t. i. censure). Tak proces bi skoraj zagotovo dobil podporo tudi pri republikancih in bil odlična priložnost za spravo in pomiritev strasti.

Pri celi obtožbi je šlo pravzaprav za šov in zgodbo, ki so jo demokrati prevzeli že takoj po 6. januarju: prav vsak Trumpov volivec je tako rekoč podpornik fašista in posledično razgrajanja na Kapitolu. In tako tudi pri končnem glasovanju: vsak, ki ni glasoval za Trumpovo obtožbo, je podpornik izgrednikov in je torej del množice. Nekateri gredo celo daleč (neka kongresnica), da so celo morilci in da so podobni posiljevalcem, ki zanikajo svoje spolno nasilje. Toliko o enotnosti, ki jo je napovedoval Biden.

Trump oproščen kljub končnim zapletom

Ob koncu procesa se je celo nekoliko zapletlo: tožilci niso bili popolnoma usklajeni, ali bi  pripeljali nove priče in s tem omogočili Trumpovi obrambi, da pripelje tudi svoje. To bi sam proces zagotovo podaljšalo za več tednov, če ne celo mesecev.

Očitno so tudi demokratski senatorji ugotovili, da imajo v hramu demokracije tudi pametnejše delo, kot obtoževati bivšega predsednika, čeprav ni videti, da bi Biden po več kot petdesetih izvršnih ukazih svoje administracije potreboval pomoč zakonodajne veje oblasti. Seveda pa je ne potrebuje, ker je njegova administracija simbol »narodne enotnosti« in “sprave“.

6 KOMENTARJI

  1. V ZDA se bije pomembna bitka ne samo za Američane, temveč za celoten svet, tudi za Slovenijo.
    Na oblast v ZDA se je s prevaro zavihtela klika, ki utegne uničiri demokracijo kakršno poznamo.
    Demokracija predpostavlja, da vladajo izvoljeni predstavniki, ki jih svobodni volivci izbirajo po svoji volji in jim dodelijo mandat, da v nihovem imenu vladajo. V ZDA se je zgodilo prvič, da voja volivcev ni bila izražena. Demokrati so zmagali s prevaro in to se bo Američanom maščevalo.
    Komunisti so zmagovali s pravaro. Rudi v Sloveniji. Vladajo nam še danes in posledice te prevare čutimo.
    Ali se strinjamo, da zavlada Tanja Fajon?
    V ZDA bovladarica Nacy Pelosi.Kakšna pa je razlika med njo in Fajonko?

    • Obstaja rek: “never bet against the USA”. ZDA so se znale pobrati v težkih situacijah. A vendar, v tistih časih so ZDA sestavljali najpogumnejši Evropejci, ki so prečili Atlantik in začeli iz ničle. ZDA je takrat temeljila na svobodi in samostojnosti (self-reliance). Religiozni zanos je bil velik.

      ZDA je vsako leto rasno manj evropska. Samo še 50 % rojenih otrok leta 2020 so potomci Evropejcev. Leta 2020 so belci v starostni kategoriji pod 18 let postali manjšina (manj kot 50 % prebivalcev). Čez dvajset let bo celotna ZDA manj kot 50 % evropskega izvora. Gre za monumentalne spremembe v etnični sestavi.

      Z invazijo latino-američanov in rahljanjem norm prot misceginaciji, gre ZDA po poti Brazilije. Trenutne demografske projekcije kažejo, da bo takšna tudi njena dolgotrajna usoda. Pač še ena izmed latinsko-ameriških držav.

      Ampak imperiji umirajo počasi. Enklave moči, ki jih bodo sestavljali pretežno belci in azijci, bodo obstale. Prav tako centri kapitalske moči in inovacij. ZDA bodo še dolgo gospodarska in vojaška velesila. Status moralne sile pa so izgubili.

      Blišč najbogatejših delov družbe bo vztrajal še dolgo.Srednji razred pa bo počasi tonil v rjavo gmoto revščine, nasilja in brezupa.

  2. Biden, je obljubljal enotnost, dejanja DEMOKRATEV pa le pospešujejo RAZKLANOST.

    To, kar sedaj delajo s Trumpom, le pokažejo, da hočejo Demokrati pokazati svojo premoč in na silo UTIŠATi tega, ki bi pokazal na njehove napake.

    Tudi v Sloveniji Levica razume le DIKTATURO v enopartijskem sistemu.

    Naši Levičarji skupaj z – ZZB še vedno na proslavah pravijo: “Mi smo leta 1945 ZMAGALI in od tu dalje lahko IZKORIŠČAMO vse, tudi SVOBODO”.

    Upam, da se bodo Demokrati v Ameriki, le umirili tako, da bodo opustili MAŠČEVALNOST nad PORAŽENCEM.

    Titovi privrženci, tega niso sposobni!

    • Nova ideologija, ki jih žene, jim ne dopušča sprave. Tako kot komunistom ni v interesu mir in stabilnost, ampak razredni boj. V ZDA je kapitalizem tako ameriški kot kavboji. Zato so se marksisti usmerili v kulturni boj:

      – zanikanje spolne identitete
      – vsiljevanje splava kot direkten napad na krščansko vero
      – rahljanje spolnih norm, ki so omogočile razmah pornografije in hiperseksualizacije družbe (ZDA ima verjeli ali ne puritanske korenine)
      – reinterpretacija zgodovine, kjer so belci predstavljeni v izrazito negativni luči
      – zanikanje obstoja rase, ki je biološka in medicinsko priznana realnost.
      – omejevanje svobode govora
      – omejevanje prostega združevanja ljudi (freedom of association) s prisilno integracijo
      – glorifikacija nasilja in misceginacije v filmih

      Vsi zgoraj našteti vektorji progresivistov spreminjajo temelje ZDA, ki so jih leta 1776 v ustavo posvetili ustanovni očetje. Večina izmed tektonskih spremeb naštetih zgoraj so že popolnoma normalizirane. Nasilje v filmih, pornografija, hiperseksualizacija družbe in misceginacija recimo. Trenutno so v intenzivnem procesu normalizacije: gejevske poroke, splav kot reproduktivna svoboda, zanikanje realnosti spola in rase. Sledi normalizacija transseksualnosti in popolen rewriting zgodovine.

      Propaganda deluje. Kdor zmaga kulturni boj, bo dobil tudi političnega.

Komentiraj

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime