Trump naj bi grozil z izstopim ZDA iz NATO, če evropske članice ne bodo namenile več denarja za obrambo
POSLUŠAJ ČLANEK
Embed from Getty Images
Danes se je končalo dvodnevno vrhunsko zasedanje NATO, ki je še več pozornosti kot sicer pritegnilo zaradi odmevnih izjav ameriškega predsednika Trumpa o nemški odvisnosti od Moskve in pozivov k izdatnemu povečanju obrambnih proračunov članic.
Po koncu vrha je imel Trump novinarsko konferenco, na kateri je vrh označil za fantastičen in posredno govoril o zmagi stališč njegove administracije oz. visokih obljubah ostalih članic.
V javnost pa so pricurljale informacije o tem, da naj bi za zaprtimi vrati celo zagrozil z izstopom ZDA iz zveze, če zahteve ne bodo upoštevane.
Vrh sicer poteka v času spreminjajočih se razmerij sil v svetu, med njimi za zavezništvo kajpada najpomembnejšem skrhanem odnosu z Rusijo, ki zadnja leta zvezo vidi kot neposredno grožnjo. Poleg tega je od izvolitve Donalda Trumpa na stari celini mogoče čutiti precej nelagodja zaradi mnogo tršega odnosa do zavezništva od prehodnikov ter izjav o zastarelosti povezave.
Napet odnos z obeh strani Atlantika je še razvnel Trumpov govor pred nekaj dnevi v Indiani, kjer je neposredno okrcal Nemčijo zaradi energetske navezanosti na Rusijo in trditve ponovil včeraj na srečanju z generalnih sekretarjem NATO Jensom Stoltenbergom: "Nemčija je zaradi energije pod popolnim nadzorom Moskve".
Omenjeno je šlo z roko v roki tudi z ameriškimi zahtevami po višjih obrambnih izdatkih evropskih članic, ki se sicer pojavljajo že dolgo, a so pod trenutno administracijo dobile bistveno močnejši zagon. Tako je ameriški predsednik včeraj ostalim članicam predlagal celo dvig zavez z zdajšnjih 2 na 4 % BDP (tudi same ZDA sicer ne namenjajo toliko).
Donald Trump je sicer danes po koncu vrha odpotoval na uradni obisk v Veliko Britanijo, od koder bo nato v soboto odšel v Helsinke na srečanje z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom. Nekateri analitiki so tako celo špekulirali, da naj bi takšna razporeditev služila izboljševanju Trumpove pogajalske pozicije, saj prihajajo nekateri signali o določeni otoplitvi odnosa Washington-Moskva.
Embed from Getty Images
So pa srečanje zaznamovale tudi v marsičem različne izjave glavnih akterjev na tiskovnih konferencah po vrhu. Ameriški predsednik je srečanje označil za "fantastično" in uspešno, saj naj bi evropske članice bistveno povečale svoje obljube. Po njegovih besedah je zato NATO "zdaj precej močnejši kot pred dvema dnevoma" in omenil znesek zavez v višini 33 milijard dolarjev.
Nekoliko drugače je zvenel generalni sekretar Stoltenberg, ki je sicer povedal, da so veliko govorili o dvigu zavez, a da te za zdaj ostajajo pri 2 odstotkih. Prav tako tudi nemška kanclerka Angela Merkel ni želela govoriti o podrobnostih pogovorov med voditelji. So pa sicer na tokratnem vrhu k pridružitvenim pogovorom povabili Makedonijo, ki je pred kratkim z Grčijo sklenila sporazum o imenu države in bi v relativno kratkem času lahko postala 30. članica zveze.
Na dan so prišle še zanimive neuradne informacije, ki so jih na podlagi anonimnih visokih virov objavili nemški mediji. Danes po jutranjem sestanku s somišljeniki naj bi Trump na uradnih pogovorih celo zagrozil z izstopom iz zavezništva, če ostale članice takoj bistveno ne okrepijo obrambnih izdatkov.
Na tiskovni konferenci po vrhu je ameriški predsednik nato sicer povedal, da verjame v NATO in da je "trenutno nepotrebno razmišljati o izstopu".
Danes se je končalo dvodnevno vrhunsko zasedanje NATO, ki je še več pozornosti kot sicer pritegnilo zaradi odmevnih izjav ameriškega predsednika Trumpa o nemški odvisnosti od Moskve in pozivov k izdatnemu povečanju obrambnih proračunov članic.
Po koncu vrha je imel Trump novinarsko konferenco, na kateri je vrh označil za fantastičen in posredno govoril o zmagi stališč njegove administracije oz. visokih obljubah ostalih članic.
V javnost pa so pricurljale informacije o tem, da naj bi za zaprtimi vrati celo zagrozil z izstopom ZDA iz zveze, če zahteve ne bodo upoštevane.
Pestro dogajanje pred in tekom vrha
Vrh sicer poteka v času spreminjajočih se razmerij sil v svetu, med njimi za zavezništvo kajpada najpomembnejšem skrhanem odnosu z Rusijo, ki zadnja leta zvezo vidi kot neposredno grožnjo. Poleg tega je od izvolitve Donalda Trumpa na stari celini mogoče čutiti precej nelagodja zaradi mnogo tršega odnosa do zavezništva od prehodnikov ter izjav o zastarelosti povezave.
Napet odnos z obeh strani Atlantika je še razvnel Trumpov govor pred nekaj dnevi v Indiani, kjer je neposredno okrcal Nemčijo zaradi energetske navezanosti na Rusijo in trditve ponovil včeraj na srečanju z generalnih sekretarjem NATO Jensom Stoltenbergom: "Nemčija je zaradi energije pod popolnim nadzorom Moskve".
Bilateral Breakfast with NATO Secretary General in Brussels, Belgium... pic.twitter.com/l0EP3lzhCM
— Donald J. Trump (@realDonaldTrump) July 11, 2018
Omenjeno je šlo z roko v roki tudi z ameriškimi zahtevami po višjih obrambnih izdatkih evropskih članic, ki se sicer pojavljajo že dolgo, a so pod trenutno administracijo dobile bistveno močnejši zagon. Tako je ameriški predsednik včeraj ostalim članicam predlagal celo dvig zavez z zdajšnjih 2 na 4 % BDP (tudi same ZDA sicer ne namenjajo toliko).
Donald Trump je sicer danes po koncu vrha odpotoval na uradni obisk v Veliko Britanijo, od koder bo nato v soboto odšel v Helsinke na srečanje z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom. Nekateri analitiki so tako celo špekulirali, da naj bi takšna razporeditev služila izboljševanju Trumpove pogajalske pozicije, saj prihajajo nekateri signali o določeni otoplitvi odnosa Washington-Moskva.
Embed from Getty Images
Kakšni so končni sklepi in kaj naj bi se dogajalo za zaprtimi vrati
So pa srečanje zaznamovale tudi v marsičem različne izjave glavnih akterjev na tiskovnih konferencah po vrhu. Ameriški predsednik je srečanje označil za "fantastično" in uspešno, saj naj bi evropske članice bistveno povečale svoje obljube. Po njegovih besedah je zato NATO "zdaj precej močnejši kot pred dvema dnevoma" in omenil znesek zavez v višini 33 milijard dolarjev.
Nekoliko drugače je zvenel generalni sekretar Stoltenberg, ki je sicer povedal, da so veliko govorili o dvigu zavez, a da te za zdaj ostajajo pri 2 odstotkih. Prav tako tudi nemška kanclerka Angela Merkel ni želela govoriti o podrobnostih pogovorov med voditelji. So pa sicer na tokratnem vrhu k pridružitvenim pogovorom povabili Makedonijo, ki je pred kratkim z Grčijo sklenila sporazum o imenu države in bi v relativno kratkem času lahko postala 30. članica zveze.
Na dan so prišle še zanimive neuradne informacije, ki so jih na podlagi anonimnih visokih virov objavili nemški mediji. Danes po jutranjem sestanku s somišljeniki naj bi Trump na uradnih pogovorih celo zagrozil z izstopom iz zavezništva, če ostale članice takoj bistveno ne okrepijo obrambnih izdatkov.
Na tiskovni konferenci po vrhu je ameriški predsednik nato sicer povedal, da verjame v NATO in da je "trenutno nepotrebno razmišljati o izstopu".
Zadnje objave
Vlada se je odločila: RTVS se ukinja!
25. 4. 2024 ob 15:50
Če živite v bloku, bo to vaša nova obveznost
25. 4. 2024 ob 12:18
Preobrat na listi Svobode, Merlo odpadel, namesto njega Leben, na vrh Joveva
25. 4. 2024 ob 6:00
Zakaj se čakalne dobe v zdravstvu še vedno podaljšujejo?
24. 4. 2024 ob 16:30
"Stanje zdravstva je katastrofalno", vlada pa le opazuje
24. 4. 2024 ob 13:23
Na Dars-u odslovili AMZS pri poslu odvoza vozil z avtocest in hitrih cest
24. 4. 2024 ob 12:33
Ekskluzivno za naročnike
Slovenska policija zatajila ob napovedi strelskega napada
22. 4. 2024 ob 16:50
Odilo Globočnik – nacistični zločinec slovenskih korenin
21. 4. 2024 ob 17:30
Prihajajoči dogodki
Video objave
Vroča tema: očiščeni "janšizma" – padajo direktorji zdravstvenih ustanov
19. 4. 2024 ob 20:12
Odmev tedna: Prišel, videl in komaj zmagal
19. 4. 2024 ob 20:10
Izbor urednika
Na Dars-u odslovili AMZS pri poslu odvoza vozil z avtocest in hitrih cest
24. 4. 2024 ob 12:33
Vroča tema: očiščeni "janšizma" – padajo direktorji zdravstvenih ustanov
19. 4. 2024 ob 20:12
Pravna država: če imaš 40 poslancev, še ne pomeni, da imaš absolutno oblast
19. 4. 2024 ob 6:00
1 komentar
MEFISTO
S stališča ameriških realnih interesov ima Trump prav.
Evropa se mora končno tudi obrambno postaviti na lastne noge, ne pa, da se neprestano zanaša le na ZDA.
In pa še tole: evropske države morajo nehati z medsebojnim tekmovanjem, katera bo bolj prijazno sprejela več divjakov iz Afrike in muslimanskih dežel, in kaj storiti tudi zase ter za evropejce.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.