Trump naj bi grozil z izstopim ZDA iz NATO, če evropske članice ne bodo namenile več denarja za obrambo

5
Uredništvo

Embed from Getty Images

Danes se je končalo dvodnevno vrhunsko zasedanje NATO, ki je še več pozornosti kot sicer pritegnilo zaradi odmevnih izjav ameriškega predsednika Trumpa o nemški odvisnosti od Moskve in pozivov k izdatnemu povečanju obrambnih proračunov članic.

Po koncu vrha je imel Trump novinarsko konferenco, na kateri je vrh označil za fantastičen in posredno govoril o zmagi stališč njegove administracije oz. visokih obljubah ostalih članic.

V javnost pa so pricurljale informacije o tem, da naj bi za zaprtimi vrati celo zagrozil z izstopom ZDA iz zveze, če zahteve ne bodo upoštevane.

Pestro dogajanje pred in tekom vrha

Vrh sicer poteka v času spreminjajočih se razmerij sil v svetu, med njimi za zavezništvo kajpada najpomembnejšem skrhanem odnosu z Rusijo, ki zadnja leta zvezo vidi kot neposredno grožnjo. Poleg tega je od izvolitve Donalda Trumpa na stari celini mogoče čutiti precej nelagodja zaradi mnogo tršega odnosa do zavezništva od prehodnikov ter izjav o zastarelosti povezave.

Napet odnos z obeh strani Atlantika je še razvnel Trumpov govor pred nekaj dnevi v Indiani, kjer je neposredno okrcal Nemčijo zaradi energetske navezanosti na Rusijo in trditve ponovil včeraj na srečanju z generalnih sekretarjem NATO Jensom Stoltenbergom: “Nemčija je zaradi energije pod popolnim nadzorom Moskve”.

Omenjeno je šlo z roko v roki tudi z ameriškimi zahtevami po višjih obrambnih izdatkih evropskih članic, ki se sicer pojavljajo že dolgo, a so pod trenutno administracijo dobile bistveno močnejši zagon. Tako je ameriški predsednik včeraj ostalim članicam predlagal celo dvig zavez z zdajšnjih 2 na 4 % BDP (tudi same ZDA sicer ne namenjajo toliko).

Donald Trump je sicer danes po koncu vrha odpotoval na uradni obisk v Veliko Britanijo, od koder bo nato v soboto odšel v Helsinke na srečanje z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom. Nekateri analitiki so tako celo špekulirali, da naj bi takšna razporeditev služila izboljševanju Trumpove pogajalske pozicije, saj prihajajo nekateri signali o določeni otoplitvi odnosa Washington-Moskva.
Embed from Getty Images

Kakšni so končni sklepi in kaj naj bi se dogajalo za zaprtimi vrati

So pa srečanje zaznamovale tudi v marsičem različne izjave glavnih akterjev na tiskovnih konferencah po vrhu. Ameriški predsednik je srečanje označil za “fantastično” in uspešno, saj naj bi evropske članice bistveno povečale svoje obljube. Po njegovih besedah je zato NATO “zdaj precej močnejši kot pred dvema dnevoma” in omenil znesek zavez v višini 33 milijard dolarjev.

Nekoliko drugače je zvenel generalni sekretar Stoltenberg, ki je sicer povedal, da so veliko govorili o dvigu zavez, a da te za zdaj ostajajo pri 2 odstotkih. Prav tako tudi nemška kanclerka Angela Merkel ni želela govoriti o podrobnostih pogovorov med voditelji. So pa sicer na tokratnem vrhu k pridružitvenim pogovorom povabili Makedonijo, ki je pred kratkim z Grčijo sklenila sporazum o imenu države in bi v relativno kratkem času lahko postala 30. članica zveze.

Na dan so prišle še zanimive neuradne informacije, ki so jih na podlagi anonimnih visokih virov objavili nemški mediji. Danes po jutranjem sestanku s somišljeniki naj bi Trump na uradnih pogovorih celo zagrozil z izstopom iz zavezništva, če ostale članice takoj bistveno ne okrepijo obrambnih izdatkov.

Na tiskovni konferenci po vrhu je ameriški predsednik nato sicer povedal, da verjame v NATO in da je “trenutno nepotrebno razmišljati o izstopu”.

Print Friendly, PDF & Email

KOMENTARJI: 5

  1. S stališča ameriških realnih interesov ima Trump prav.

    Evropa se mora končno tudi obrambno postaviti na lastne noge, ne pa, da se neprestano zanaša le na ZDA.

    In pa še tole: evropske države morajo nehati z medsebojnim tekmovanjem, katera bo bolj prijazno sprejela več divjakov iz Afrike in muslimanskih dežel, in kaj storiti tudi zase ter za evropejce.

  2. Amerika pocasi postaja hegemon v zatonu… NATO je neka kvazi obramba pred Rusijo, ker se orozje producira in ga je potrebno prodati in tu se potem pojavijo dobri prijatli Amerikanci, ki povedo kaj, koliko in zakaj si bomo vse to nabavili. Seveda je v paketu se vec storitev, ki koncno vsoto se malo bolj zasolijo.. takozvana strateska prodaja prijateljske drzave in ljubezensko razmerje pa lahko gre zu grunt, ce se v danem primeru in momentu kak pajdas iz tega kroga izneveri. Sledijo sankcije, v skrajnem primeru se zapre pipica za pritok denarnih posojil in zamenja se seveda tudi vlada, ce tako zahtevajo okoliscine primera…prava strokovnjakinja na tem podrocju je Nulenova…se spomnite: F…k the EU , v njenem pogovoru po telefonu…Tako, da smo v dobri in varni druzbi…hehe,..

  3. Je pa vsa rec postavljena na demokraticni osnovi, demokracija v Ameriki je nekaj kar se oblikuje in formira as we go along in our pursuit of our interests…. Problem je samo v tem, da se ta demokracija potem tudi izvaja, ce je potrebno, z bolj tako kavbojskimi manirami …

  4. Mene ne skrbi to, o čemer komentirate. Vprašujem se, kako in koliko je prestreljeno naše M za obrambo, koliko je tu povezava ilegalna in koliko “neuradna” s terorizmom v nemško-svetovnem podzemlju, da so ukradli orožje namenjeno našim NATO enotam!
    Verjetno bo preiskava v Nemčiji dala odgovor NATU, za javnost pa ne vem, kaj bo napisanega, zanimajo me ukrepi NATA in koliko je država podzemno že oddana sovražniku te obrambne organizacije! Najbolj zaskrbljujoče bi bilo: Ni težko orožja ukrasti, težko ga je skriti in da ni pride policija do njega, ker ga bodo potem lahko uporabili. To je odločilno, koliko vode so kamele v Renu že popile in jo še, očitno, nemoteno bodo.
    To je ključno vprašanje Evrope, SLO pa, ha, ha je že oddana v harem.

Komentiraj