Trump in demokrati prišli do dogovora - začasno ponovno odprtje zvezne vlade
POSLUŠAJ ČLANEK
Trump dosegel dogovor o končanju prekinitve delovanja zvezne vlade ZDA. V svojem nagovoru se je najprej zahvalil uslužbencem zvezne vlade, saj so, po njegovih besedah, pravi patrioti, ki se niso pritoževali nad dogajanjem, nad težavami, s katerimi so se soočali med zaprtjem vlade.
Dogovor naj bi pomenil, da zvezno vlado odpre za tri tedne in v vmesnem času naj bi se nadstrankarska strokovna skupina dogovorila o varnostnem proračunu. Problematična je predvsem postavka o t.i. zidu, ki ga predsednik Trump želi imeti v naslednjem proračunu.
Predsednik Trump je svoj nagovor začel dokaj spravljivo in poudaril, da obstaja podpora pri obeh strankah - republikancih in demokratih, za razrešitev nastale situacije. Dodal je še, da se mnogi demokrati zavedajo, da je potrebno mejno vprašanje razrešiti čimprej.
Napovedal je, da s tritedenskim odprtjem vlade začne delo tudi nadstrankarska delovna skupina, ki bo preučila predloge mejne policije in agencij domovinske varnosti ter poiskala rešitev, ki bo zadovoljila obe strani. Poleg tega pa naj bi v kratkem bil pripravljen paket ukrepov, ki naj bi okrepil delovanje mejne policije, za katerega predsednik Trump računa, da ga bo lahko kmalu podpisal in s tem spravil v prakso.
V svojem nagovoru je nadaljeval s slikovitim opisom migrantske krize, ki naj bi se dogajala na južni meji Združenih držav Amerike. Dodal je, da so ZDA v zadnjih 15 letih zgradile kar 645 milj različnih pregrad in zidov na mejah. In da so te ukrepe oziroma varnostne rešitve v preteklosti podprli predstavniki obeh strank.
Poudaril je pomembnost nadstrankraskega delovanja in da je vesel, da so Združene države Amerike lahko dober prikaz sodelovanja med strankami, ko politiki postavijo državo in njene državljane na prvo mesto. Sicer je priznal, da o morebitnih rešitvah za mejno situacijo še ni popolnega konsenza in da se mnogi ne strinjajo s sedaj predlaganimi rešitvami.
V nagovoru je podal tudi opis zidu, ki odstopa od slike, ki so jo slikali mediji. Predsednik Trump je poudaril, da ne gre za betonski zid; za zid od morja do morja in da ne gre za zid podoben kitajskemu. Po njegovih besedah naj bi šlo za "pameten zid", za mejni sistem, ki vključuje jeklene pregrade, kamere, senzorje, drone in tako naprej. Večkrat je ponovil, da je fizična pregrada nujno potrebna za povečanje varnosti in učinkovitosti mejne policije.
Zanimivo je analiziral problem tihotapljenja ljudi z besedami, da gre za globalni problem. Da gre za problem večine držav in da se pri tem povzroča velika škoda državam. S tihotapljenjem ljudi oziroma s tem zaslužkom pa se povečuje moč kriminalnih združb in hudodelnih tolp, ki ustrahujejo prebivalstvo.
Nadaljeval je s statističnim opisom koliko je aretacij ipd. s strani različnih ameriških agencij. Po njegovih besedah naj bi v zadnjem letu aretirali vsaj 10.000 članov tolp. Poleg tega naj bi bila ena od največjih težav tudi zastarela zakonodaja na področju migracij, ki ne omogoča hitrega in učinkovitega delovanja sodstva. Imigracijska sodišča naj bi imela več kot 800.000 zaostalih primerov.
Postavil je jasno ločnico med ilegalnimi in legalnimi migranti ter dodal, da ni pošteno, da tako veliko težo neoperativnega sodstva in sistema nosijo državljani ZDA, med katerimi je tudi veliko legalnih migrantov, ki se uspešno integrirajo v ameriško družbo. In nadaljeval, da glede na rast ameriške ekonomije so legalni migranti potrebni za zapolnitev delovnih mesti, ki naj bi se odpirala. Namreč predsednik Trump je dejal, da je veliko podjetij v procesu vračanja s tujine.
Zaključil je, da kot voditelj ZDA in vrhovni poveljnik vojske mora zagotoviti svobodo, varnost in vladavino prava svojim državljanom. Zato ima sedaj kongres tri tedne časa, da pride do dogovora, drugače bo uporabil druge zakonodajne moči, ki so mu na razpolago.
Dogovor naj bi pomenil, da zvezno vlado odpre za tri tedne in v vmesnem času naj bi se nadstrankarska strokovna skupina dogovorila o varnostnem proračunu. Problematična je predvsem postavka o t.i. zidu, ki ga predsednik Trump želi imeti v naslednjem proračunu.
Delovna skupina za vprašanje mejnega zidu
Predsednik Trump je svoj nagovor začel dokaj spravljivo in poudaril, da obstaja podpora pri obeh strankah - republikancih in demokratih, za razrešitev nastale situacije. Dodal je še, da se mnogi demokrati zavedajo, da je potrebno mejno vprašanje razrešiti čimprej.
Napovedal je, da s tritedenskim odprtjem vlade začne delo tudi nadstrankarska delovna skupina, ki bo preučila predloge mejne policije in agencij domovinske varnosti ter poiskala rešitev, ki bo zadovoljila obe strani. Poleg tega pa naj bi v kratkem bil pripravljen paket ukrepov, ki naj bi okrepil delovanje mejne policije, za katerega predsednik Trump računa, da ga bo lahko kmalu podpisal in s tem spravil v prakso.
Korak nazaj, korak naprej
V svojem nagovoru je nadaljeval s slikovitim opisom migrantske krize, ki naj bi se dogajala na južni meji Združenih držav Amerike. Dodal je, da so ZDA v zadnjih 15 letih zgradile kar 645 milj različnih pregrad in zidov na mejah. In da so te ukrepe oziroma varnostne rešitve v preteklosti podprli predstavniki obeh strank.
Poudaril je pomembnost nadstrankraskega delovanja in da je vesel, da so Združene države Amerike lahko dober prikaz sodelovanja med strankami, ko politiki postavijo državo in njene državljane na prvo mesto. Sicer je priznal, da o morebitnih rešitvah za mejno situacijo še ni popolnega konsenza in da se mnogi ne strinjajo s sedaj predlaganimi rešitvami.
V nagovoru je podal tudi opis zidu, ki odstopa od slike, ki so jo slikali mediji. Predsednik Trump je poudaril, da ne gre za betonski zid; za zid od morja do morja in da ne gre za zid podoben kitajskemu. Po njegovih besedah naj bi šlo za "pameten zid", za mejni sistem, ki vključuje jeklene pregrade, kamere, senzorje, drone in tako naprej. Večkrat je ponovil, da je fizična pregrada nujno potrebna za povečanje varnosti in učinkovitosti mejne policije.
Tihotapljenje ljudi je globalni problem
Zanimivo je analiziral problem tihotapljenja ljudi z besedami, da gre za globalni problem. Da gre za problem večine držav in da se pri tem povzroča velika škoda državam. S tihotapljenjem ljudi oziroma s tem zaslužkom pa se povečuje moč kriminalnih združb in hudodelnih tolp, ki ustrahujejo prebivalstvo.
Nadaljeval je s statističnim opisom koliko je aretacij ipd. s strani različnih ameriških agencij. Po njegovih besedah naj bi v zadnjem letu aretirali vsaj 10.000 članov tolp. Poleg tega naj bi bila ena od največjih težav tudi zastarela zakonodaja na področju migracij, ki ne omogoča hitrega in učinkovitega delovanja sodstva. Imigracijska sodišča naj bi imela več kot 800.000 zaostalih primerov.
Postavil je jasno ločnico med ilegalnimi in legalnimi migranti ter dodal, da ni pošteno, da tako veliko težo neoperativnega sodstva in sistema nosijo državljani ZDA, med katerimi je tudi veliko legalnih migrantov, ki se uspešno integrirajo v ameriško družbo. In nadaljeval, da glede na rast ameriške ekonomije so legalni migranti potrebni za zapolnitev delovnih mesti, ki naj bi se odpirala. Namreč predsednik Trump je dejal, da je veliko podjetij v procesu vračanja s tujine.
Zaključil je, da kot voditelj ZDA in vrhovni poveljnik vojske mora zagotoviti svobodo, varnost in vladavino prava svojim državljanom. Zato ima sedaj kongres tri tedne časa, da pride do dogovora, drugače bo uporabil druge zakonodajne moči, ki so mu na razpolago.
Povezani članki
Ekskluzivno za naročnike
Domovina 141: 30 let uroka Depale vasi
27. 3. 2024 ob 6:29
Domovina 140: Kam gre denar od precenjenih železniških postaj
20. 3. 2024 ob 6:29
To je groza, ni pa strah – Justin Earl Grant
18. 3. 2024 ob 23:11
Prihajajoči dogodki
MAR
28
Velikonočna tržnica
14:00 - 18:00
MAR
28
Predstavitev knjige Materinska knjižica
18:00 - 20:00
MAR
29
V kapeli Zavoda ŽIVIM križev pot za življenje
15:00 - 15:45
MAR
29
FKK 4: Za post
19:30 - 21:30
MAR
31
ZAJETI V IZVIRU - SLOVENSKI OTROCI LEBENSBORNA
18:00 - 19:00
5 komentarjev
Kraševka
Štajarka ob 8,07
Res je. Rabimo predsednika države in vlade, ki se bosta zavedala, katero državo predstavljajo in koga so dolžni ščititi.
Naši ministri pa se obnašajo, kot, da ne vedo, da so dali prisego, da bodo, po vseh svojih močeh delali dobro za Slovenijo in njene državljane, Kar pomeni - tudi za Slovence.
Ko delajo nasprotno, kot so prisegli, bi jim ZGODOVINSKO gledano - lahko rekli izdajalci.
Prisego spoštuje Orban, Trump, italijanski notranji minister, ...... Ali ni narobe svet, da prav te vrh EU kritizira.
Prav bi bilo, da bi tudi POSLANCI EU dali PRISEGO, da bodo varovali Evropo. Kdor te prisege ne da, ni vreden tega položaja.
STAJERKA2021
Tudi Slovenija potrebuje politika kot je Trump.
Kraševka
Glede migracij - zgleda, da Trump razmišlja trezno. On loči med zakonitimi in nezakonitimi migracijami. Glasno je tudi povedal, da nezakonite migracije nelegalno vspodbujajo in pri tem SLUŽIJO TIHOTAPCI, ki jih Trump imenuje kriminalne TOLPE.
Take tolpe, ki služijo s tihotapljenjem migrantom so prav gotovo tudi v Evropi. Razlika je le v tem, da se EU voditelji ne upajo to na glas povedati. Mogoče kateri od njih celo z njimi sodeluje. Ne da se razuimeti državnih voditeljev, ki jim VARNOST DRŽAVLJANOV SPLOH NI MAR.
In prav politiki, ki jim lastna država ne pomeni veliko, si upajo kritizirati Trumpa, Orbana in Italijanskega notranjega ministra, ki opravlja le to za kar je prisegal - DA BO DELAL V DOBRO DRŽAVLJANOV IN SLUŽIL DOMOVINI.
Tudi Cerar in Šarec sta tako prisegla, istočasno, pa ne kažeta, da so jim Slomenci "mar".
AlojzZ
"Ne da se razuimeti državnih voditeljev, ki jim VARNOST DRŽAVLJANOV SPLOH NI MAR." Se strinjam. Zla ni mogoče razumeti.
MEFISTO
Mislim, da se Domovini ni treba vpletati v ameriške notranje zadeve, saj Trumpa ni uspelo odstaviti niti Žitniku od TV Slovenija. niti združenim silam slovenskih režimskih medijev.
Vedno je treba imeti pred očmi, do so ameriški demokrati nekakšna evropska levica, enako pokvarjeni in naciji enako škodljivi.
Pred nekaj dnevi sem govoril s Slovencem, ki je adventistični pastor v ZDA, ki je povedal, da je Trump pri večini Američanov zelo cenjen ter spoštovan, da ga štejejo med najboljše ameriške predsednike doslej in da bo zanesljivo dobil še en mandat.
Za težave na mehiško ameriški meji pa je dejal, da so posledica nemogočega odnosa azilantov, ker sploh nočejo vstopati v ZDA ne predpisanih mejnih prehodih s predpisanimi dokumenti, temveč le kot invazija rulje, ki je še prešteti in obvladovati ni mogoče.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.