Trst bo njihov: nekoč slovensko pristaniško mesto postajajo kitajska vrata v Evropo
POSLUŠAJ ČLANEK
Svetovna velesila, ki dve tretjini blagovne menjave z Evropo opravi po morju, že nekoliko pozabljeno severnojadransko pristanišče vidi kot svoja vhodna vrata za prodor v osrčje Evrope.
Analitiki ocenjujejo, da si bo s tem Trst povrnil vlogo, kakršno je imel v času Avstro-Ogrske, ko je bilo to takrat slovensko mesto osrednje pristanišče pomembnega svetovnega imperija.
Obisk kitajskega predsednika Ši Džinpinga v Evropi bodo na Kitajskem skoraj zagotovo označili kot uspešnega. Vse kaže, da mu je na Evropski ravni vendarle uspelo pridobiti ustrezne sogovornike, ki se strinjajo s kitajskimi načrti.
Če so bile do teh doslej najbolj dojemljive manjše evropske države, tako članice kot nečlanice EU, se sedaj zdi, da so se pričele do kitajskih načrtov mehčati tudi največje. Pri tem pa Kitajci spretno izkoriščajo njihove ekonomske težave.
Kitajska si vse bolj želi večjega ekonomskega preboja v Evropi. Trenutno je že v gradnji kar nekaj kitajskih investicij, tudi v srednji in jugovzhodni Evropi. Posodablja se pristanišče v Pireju, kjer ima 67 odstotni lastniški delež, pa tudi železniška povezava med tem pristaniščem in Budimpešto. Kitajci bodo gradili tudi most na Pelješac na Hrvaškem. Investicije niso obšle niti Slovenije, v Velenju bo eden največjih svetovnih proizvajalcev televizorjev, Hisense, gradil novo tovarno, s katero bo še utrdil svoj položaj na evropskem trgu.
A Kitajska v Evropo zares pravzaprav šele vstopa, saj imajo na stari celini zagotovo veliko večje ambicije. V luči tega je zelo zanimiv obisk kitajskega predsednika Ši Džinpinga (Xi Jinpinga) v Evropi, ki poteka ta čas. V ospredju so seveda gospodarski posli. Na evropski ravni trenutno najbolj odmevata dva. Naročilo 300 Airbusovih letal v vrednosti 30 milijard dolarjev.
Še več pozornosti pa je bil deležen italijanski podpis sporazuma, ki si prizadeva za obnovo svilene poti: En pas, ena pot. S tem je Italija postala prva med članicami G7, ki se je pridružila temu sporazumu. To je med preostalimi članicami sprožilo val negodovanja. Čeprav je k temu sporazumu pristopilo že 124 držav, je Italija med njimi zagotovo najbolj ugledna in gospodarsko najmočnejša podpisnica.
Embed from Getty Images
Za Slovenijo pa so v luči tega obiska najbolj zanimivi kitajski načrti v zvezi s pristaniščem v Trstu. Kitajci namreč razmišljajo, da bi preko Trsta speljali zahodni del pomorske svilene poti. S tem koprsko, pa tudi marsikatero drugo evropsko pristanišče, postavljajo pod nove resne izzive.
Kitajci napovedujejo, da bodo v tržaško pristanišče vložili okoli milijardo evrov. To je po mnenju direktorja tržaške pristaniške uprave Zena D'Agostina dovolj denarja za konkretne izboljšave, ki bi bistveno pospešile pretok blaga na celino. "Trst bo postal Singapur ali Hongkong." še dodaja. Kajti pred vsemi konkurenti konkurenti zelo veliko prednost, leži namreč bližje osrčju Evrope kot ostala pristanišča. Zato ima skoraj neomejene možnosti za rast pretovora.
Kitajci bi seveda investirali še bistveno več. Tudi v slovensko gospodarstvo. Toda zlasti v članicah EU pred njimi vlada močno nelagodje. O tem, zakaj je to upravičeno, pa v komentarju.
Analitiki ocenjujejo, da si bo s tem Trst povrnil vlogo, kakršno je imel v času Avstro-Ogrske, ko je bilo to takrat slovensko mesto osrednje pristanišče pomembnega svetovnega imperija.
Obisk kitajskega predsednika Ši Džinpinga v Evropi bodo na Kitajskem skoraj zagotovo označili kot uspešnega. Vse kaže, da mu je na Evropski ravni vendarle uspelo pridobiti ustrezne sogovornike, ki se strinjajo s kitajskimi načrti.
Če so bile do teh doslej najbolj dojemljive manjše evropske države, tako članice kot nečlanice EU, se sedaj zdi, da so se pričele do kitajskih načrtov mehčati tudi največje. Pri tem pa Kitajci spretno izkoriščajo njihove ekonomske težave.
Kitajska si vse bolj želi večjega ekonomskega preboja v Evropi. Trenutno je že v gradnji kar nekaj kitajskih investicij, tudi v srednji in jugovzhodni Evropi. Posodablja se pristanišče v Pireju, kjer ima 67 odstotni lastniški delež, pa tudi železniška povezava med tem pristaniščem in Budimpešto. Kitajci bodo gradili tudi most na Pelješac na Hrvaškem. Investicije niso obšle niti Slovenije, v Velenju bo eden največjih svetovnih proizvajalcev televizorjev, Hisense, gradil novo tovarno, s katero bo še utrdil svoj položaj na evropskem trgu.
A Kitajska v Evropo zares pravzaprav šele vstopa, saj imajo na stari celini zagotovo veliko večje ambicije. V luči tega je zelo zanimiv obisk kitajskega predsednika Ši Džinpinga (Xi Jinpinga) v Evropi, ki poteka ta čas. V ospredju so seveda gospodarski posli. Na evropski ravni trenutno najbolj odmevata dva. Naročilo 300 Airbusovih letal v vrednosti 30 milijard dolarjev.
Še več pozornosti pa je bil deležen italijanski podpis sporazuma, ki si prizadeva za obnovo svilene poti: En pas, ena pot. S tem je Italija postala prva med članicami G7, ki se je pridružila temu sporazumu. To je med preostalimi članicami sprožilo val negodovanja. Čeprav je k temu sporazumu pristopilo že 124 držav, je Italija med njimi zagotovo najbolj ugledna in gospodarsko najmočnejša podpisnica.
Embed from Getty Images
Preporod Trsta?
Za Slovenijo pa so v luči tega obiska najbolj zanimivi kitajski načrti v zvezi s pristaniščem v Trstu. Kitajci namreč razmišljajo, da bi preko Trsta speljali zahodni del pomorske svilene poti. S tem koprsko, pa tudi marsikatero drugo evropsko pristanišče, postavljajo pod nove resne izzive.
Kitajci napovedujejo, da bodo v tržaško pristanišče vložili okoli milijardo evrov. To je po mnenju direktorja tržaške pristaniške uprave Zena D'Agostina dovolj denarja za konkretne izboljšave, ki bi bistveno pospešile pretok blaga na celino. "Trst bo postal Singapur ali Hongkong." še dodaja. Kajti pred vsemi konkurenti konkurenti zelo veliko prednost, leži namreč bližje osrčju Evrope kot ostala pristanišča. Zato ima skoraj neomejene možnosti za rast pretovora.
Kitajci bi seveda investirali še bistveno več. Tudi v slovensko gospodarstvo. Toda zlasti v članicah EU pred njimi vlada močno nelagodje. O tem, zakaj je to upravičeno, pa v komentarju.
Zadnje objave
Zakaj se čakalne dobe v zdravstvu še vedno podaljšujejo?
24. 4. 2024 ob 16:30
"Stanje zdravstva je katastrofalno", vlada pa le opazuje
24. 4. 2024 ob 13:23
Na Dars-u odslovili AMZS pri poslu odvoza vozil z avtocest in hitrih cest
24. 4. 2024 ob 12:33
V študentskem naselju pozivi k ubijanju Judov
24. 4. 2024 ob 12:15
Strah v Bruslju: TikTok ogroža duševno zdravje?
24. 4. 2024 ob 9:34
Ustavite levico
24. 4. 2024 ob 6:00
Kdo živi tisoč življenj?
23. 4. 2024 ob 18:45
Ekskluzivno za naročnike
Slovenska policija zatajila ob napovedi strelskega napada
22. 4. 2024 ob 16:50
Odilo Globočnik – nacistični zločinec slovenskih korenin
21. 4. 2024 ob 17:30
Prihajajoči dogodki
APR
24
SAKRALNI ABONMA – KOMORNI ZBOR KGBL IN AMBROŽ ČOPI
19:30 - 21:00
Video objave
Vroča tema: očiščeni "janšizma" – padajo direktorji zdravstvenih ustanov
19. 4. 2024 ob 20:12
Odmev tedna: Prišel, videl in komaj zmagal
19. 4. 2024 ob 20:10
Izbor urednika
Vroča tema: očiščeni "janšizma" – padajo direktorji zdravstvenih ustanov
19. 4. 2024 ob 20:12
Pravna država: če imaš 40 poslancev, še ne pomeni, da imaš absolutno oblast
19. 4. 2024 ob 6:00
Vračajo se vici o policajih
17. 4. 2024 ob 6:31
0 komentarjev
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.