Trst bo njihov: nekoč slovensko pristaniško mesto postajajo kitajska vrata v Evropo
POSLUŠAJ ČLANEK
Svetovna velesila, ki dve tretjini blagovne menjave z Evropo opravi po morju, že nekoliko pozabljeno severnojadransko pristanišče vidi kot svoja vhodna vrata za prodor v osrčje Evrope.
Analitiki ocenjujejo, da si bo s tem Trst povrnil vlogo, kakršno je imel v času Avstro-Ogrske, ko je bilo to takrat slovensko mesto osrednje pristanišče pomembnega svetovnega imperija.
Obisk kitajskega predsednika Ši Džinpinga v Evropi bodo na Kitajskem skoraj zagotovo označili kot uspešnega. Vse kaže, da mu je na Evropski ravni vendarle uspelo pridobiti ustrezne sogovornike, ki se strinjajo s kitajskimi načrti.
Če so bile do teh doslej najbolj dojemljive manjše evropske države, tako članice kot nečlanice EU, se sedaj zdi, da so se pričele do kitajskih načrtov mehčati tudi največje. Pri tem pa Kitajci spretno izkoriščajo njihove ekonomske težave.
Kitajska si vse bolj želi večjega ekonomskega preboja v Evropi. Trenutno je že v gradnji kar nekaj kitajskih investicij, tudi v srednji in jugovzhodni Evropi. Posodablja se pristanišče v Pireju, kjer ima 67 odstotni lastniški delež, pa tudi železniška povezava med tem pristaniščem in Budimpešto. Kitajci bodo gradili tudi most na Pelješac na Hrvaškem. Investicije niso obšle niti Slovenije, v Velenju bo eden največjih svetovnih proizvajalcev televizorjev, Hisense, gradil novo tovarno, s katero bo še utrdil svoj položaj na evropskem trgu.
A Kitajska v Evropo zares pravzaprav šele vstopa, saj imajo na stari celini zagotovo veliko večje ambicije. V luči tega je zelo zanimiv obisk kitajskega predsednika Ši Džinpinga (Xi Jinpinga) v Evropi, ki poteka ta čas. V ospredju so seveda gospodarski posli. Na evropski ravni trenutno najbolj odmevata dva. Naročilo 300 Airbusovih letal v vrednosti 30 milijard dolarjev.
Še več pozornosti pa je bil deležen italijanski podpis sporazuma, ki si prizadeva za obnovo svilene poti: En pas, ena pot. S tem je Italija postala prva med članicami G7, ki se je pridružila temu sporazumu. To je med preostalimi članicami sprožilo val negodovanja. Čeprav je k temu sporazumu pristopilo že 124 držav, je Italija med njimi zagotovo najbolj ugledna in gospodarsko najmočnejša podpisnica.
Embed from Getty Images
Za Slovenijo pa so v luči tega obiska najbolj zanimivi kitajski načrti v zvezi s pristaniščem v Trstu. Kitajci namreč razmišljajo, da bi preko Trsta speljali zahodni del pomorske svilene poti. S tem koprsko, pa tudi marsikatero drugo evropsko pristanišče, postavljajo pod nove resne izzive.
Kitajci napovedujejo, da bodo v tržaško pristanišče vložili okoli milijardo evrov. To je po mnenju direktorja tržaške pristaniške uprave Zena D'Agostina dovolj denarja za konkretne izboljšave, ki bi bistveno pospešile pretok blaga na celino. "Trst bo postal Singapur ali Hongkong." še dodaja. Kajti pred vsemi konkurenti konkurenti zelo veliko prednost, leži namreč bližje osrčju Evrope kot ostala pristanišča. Zato ima skoraj neomejene možnosti za rast pretovora.
Kitajci bi seveda investirali še bistveno več. Tudi v slovensko gospodarstvo. Toda zlasti v članicah EU pred njimi vlada močno nelagodje. O tem, zakaj je to upravičeno, pa v komentarju.
Analitiki ocenjujejo, da si bo s tem Trst povrnil vlogo, kakršno je imel v času Avstro-Ogrske, ko je bilo to takrat slovensko mesto osrednje pristanišče pomembnega svetovnega imperija.
Obisk kitajskega predsednika Ši Džinpinga v Evropi bodo na Kitajskem skoraj zagotovo označili kot uspešnega. Vse kaže, da mu je na Evropski ravni vendarle uspelo pridobiti ustrezne sogovornike, ki se strinjajo s kitajskimi načrti.
Če so bile do teh doslej najbolj dojemljive manjše evropske države, tako članice kot nečlanice EU, se sedaj zdi, da so se pričele do kitajskih načrtov mehčati tudi največje. Pri tem pa Kitajci spretno izkoriščajo njihove ekonomske težave.
Kitajska si vse bolj želi večjega ekonomskega preboja v Evropi. Trenutno je že v gradnji kar nekaj kitajskih investicij, tudi v srednji in jugovzhodni Evropi. Posodablja se pristanišče v Pireju, kjer ima 67 odstotni lastniški delež, pa tudi železniška povezava med tem pristaniščem in Budimpešto. Kitajci bodo gradili tudi most na Pelješac na Hrvaškem. Investicije niso obšle niti Slovenije, v Velenju bo eden največjih svetovnih proizvajalcev televizorjev, Hisense, gradil novo tovarno, s katero bo še utrdil svoj položaj na evropskem trgu.
A Kitajska v Evropo zares pravzaprav šele vstopa, saj imajo na stari celini zagotovo veliko večje ambicije. V luči tega je zelo zanimiv obisk kitajskega predsednika Ši Džinpinga (Xi Jinpinga) v Evropi, ki poteka ta čas. V ospredju so seveda gospodarski posli. Na evropski ravni trenutno najbolj odmevata dva. Naročilo 300 Airbusovih letal v vrednosti 30 milijard dolarjev.
Še več pozornosti pa je bil deležen italijanski podpis sporazuma, ki si prizadeva za obnovo svilene poti: En pas, ena pot. S tem je Italija postala prva med članicami G7, ki se je pridružila temu sporazumu. To je med preostalimi članicami sprožilo val negodovanja. Čeprav je k temu sporazumu pristopilo že 124 držav, je Italija med njimi zagotovo najbolj ugledna in gospodarsko najmočnejša podpisnica.
Embed from Getty Images
Preporod Trsta?
Za Slovenijo pa so v luči tega obiska najbolj zanimivi kitajski načrti v zvezi s pristaniščem v Trstu. Kitajci namreč razmišljajo, da bi preko Trsta speljali zahodni del pomorske svilene poti. S tem koprsko, pa tudi marsikatero drugo evropsko pristanišče, postavljajo pod nove resne izzive.
Kitajci napovedujejo, da bodo v tržaško pristanišče vložili okoli milijardo evrov. To je po mnenju direktorja tržaške pristaniške uprave Zena D'Agostina dovolj denarja za konkretne izboljšave, ki bi bistveno pospešile pretok blaga na celino. "Trst bo postal Singapur ali Hongkong." še dodaja. Kajti pred vsemi konkurenti konkurenti zelo veliko prednost, leži namreč bližje osrčju Evrope kot ostala pristanišča. Zato ima skoraj neomejene možnosti za rast pretovora.
Kitajci bi seveda investirali še bistveno več. Tudi v slovensko gospodarstvo. Toda zlasti v članicah EU pred njimi vlada močno nelagodje. O tem, zakaj je to upravičeno, pa v komentarju.
Povezani članki
Zadnje objave
P. Metod Benedik, cerkveni zgodovinar: Škofjeloški pasijon je unikum v svetu
29. 3. 2024 ob 6:31
Svoboda govora ali govor Svobode
28. 3. 2024 ob 7:31
Ekskluzivno za naročnike
Domovina 141: 30 let uroka Depale vasi
27. 3. 2024 ob 6:29
Domovina 140: Kam gre denar od precenjenih železniških postaj
20. 3. 2024 ob 6:29
To je groza, ni pa strah – Justin Earl Grant
18. 3. 2024 ob 23:11
Prihajajoči dogodki
MAR
29
V kapeli Zavoda ŽIVIM križev pot za življenje
15:00 - 15:45
MAR
29
FKK 4: Za post
19:30 - 21:30
MAR
31
ZAJETI V IZVIRU - SLOVENSKI OTROCI LEBENSBORNA
18:00 - 19:00
APR
01
APR
01
KINO V ŽIVO: OKRONANA
19:00 - 21:00
0 komentarjev
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.