Trst bo njihov: nekoč slovensko pristaniško mesto postajajo kitajska vrata v Evropo

Uredništvo

Tržaško pristanišče Vir foto: wikipedia
POSLUŠAJ ČLANEK
Svetovna velesila, ki dve tretjini blagovne menjave z Evropo opravi po morju, že nekoliko pozabljeno severnojadransko pristanišče vidi kot svoja vhodna vrata za prodor v osrčje Evrope. 

Analitiki ocenjujejo, da si bo s tem Trst povrnil vlogo, kakršno je imel v času Avstro-Ogrske, ko je bilo to takrat slovensko mesto osrednje pristanišče pomembnega svetovnega imperija.  

Obisk kitajskega predsednika Ši Džinpinga v Evropi bodo na Kitajskem skoraj zagotovo označili kot uspešnega. Vse kaže, da mu je na Evropski ravni vendarle uspelo pridobiti ustrezne sogovornike, ki se strinjajo s kitajskimi načrti.

Če so bile do teh doslej najbolj dojemljive manjše evropske države, tako članice kot nečlanice EU, se sedaj zdi, da so se pričele do kitajskih načrtov mehčati tudi največje. Pri tem pa Kitajci spretno izkoriščajo njihove ekonomske težave.

Kitajska si vse bolj želi večjega ekonomskega preboja v Evropi. Trenutno je že v gradnji kar nekaj kitajskih investicij, tudi v srednji in jugovzhodni Evropi. Posodablja se pristanišče v Pireju, kjer ima 67 odstotni lastniški delež, pa tudi železniška povezava med tem pristaniščem in Budimpešto. Kitajci bodo gradili tudi most na Pelješac na Hrvaškem. Investicije niso obšle niti Slovenije, v Velenju bo eden največjih svetovnih proizvajalcev televizorjev, Hisense, gradil novo tovarno, s katero bo še utrdil svoj položaj na evropskem trgu.

A Kitajska v Evropo zares pravzaprav šele vstopa, saj imajo na stari celini zagotovo veliko večje ambicije. V luči tega je zelo zanimiv obisk kitajskega predsednika Ši Džinpinga (Xi Jinpinga) v Evropi, ki poteka ta čas. V ospredju so seveda gospodarski posli. Na evropski ravni trenutno najbolj odmevata dva. Naročilo 300 Airbusovih letal v vrednosti 30 milijard dolarjev.

Še več pozornosti pa je bil deležen italijanski podpis sporazuma, ki si prizadeva za obnovo svilene poti: En pas, ena pot. S tem je Italija postala prva med članicami G7, ki se je pridružila temu sporazumu. To je med preostalimi članicami sprožilo val negodovanja. Čeprav je k temu sporazumu pristopilo že 124 držav, je Italija med njimi zagotovo najbolj ugledna in gospodarsko najmočnejša podpisnica.
Embed from Getty Images

Preporod Trsta?


Za Slovenijo pa so v luči tega obiska najbolj zanimivi kitajski načrti v zvezi s pristaniščem v Trstu. Kitajci namreč razmišljajo, da bi preko Trsta speljali zahodni del pomorske svilene poti. S tem koprsko, pa tudi marsikatero drugo evropsko pristanišče, postavljajo pod nove resne izzive.

Kitajci napovedujejo, da bodo v tržaško pristanišče vložili okoli milijardo evrov. To je po mnenju direktorja tržaške pristaniške uprave Zena D'Agostina dovolj denarja za konkretne izboljšave, ki bi bistveno pospešile pretok blaga na celino. "Trst bo postal Singapur ali Hongkong." še dodaja. Kajti pred vsemi konkurenti konkurenti zelo veliko prednost, leži namreč bližje osrčju Evrope kot ostala pristanišča. Zato ima skoraj neomejene možnosti za rast pretovora.

Kitajci bi seveda investirali še bistveno več. Tudi v slovensko gospodarstvo. Toda zlasti v članicah EU pred njimi vlada močno nelagodje. O tem, zakaj je to upravičeno, pa v komentarju.

KOMENTAR: Uredništvo
Kitajsko stoletje
Kitajska vse bolj sistematično nadaljuje z izgradnjo svojega ekonomskega imperija. V Evropi smo si pred tem kar nekaj let zatiskali oči, toda kitajski kapital je že tu. Zlasti v državah jugovzhodne Evrope kitajske investicije že kar dolgo niso nobena redkost. Medtem ko jih je na njenem zahodnem koncu bilo komaj kaj, toda to se utegne v naslednjih letih drastično spremeniti. S tem bo Kitajska na tem prostoru zagotovo dosegla tudi večji politični vpliv, kot ga ima danes. Je to dobro ali slabo? Enoznačnega odgovora na to ni. Svobodna gospodarska pobuda načeloma ne škoduje, sploh če za vse partnerje veljajo enaki pogoji. Toda Kitajska svoje investicije uporablja tudi za krepitev svoje politične moči. Pri tem je zelo spretna. Ne gre pozabiti, da ima ta imperij za seboj večtisočletne izkušnje vodenja velike države. V prihodnje bo ta proces samo še bolj izrazit. Do sedaj so bile na udaru zlasti manjše države, pozabljene od ZDA in EU. Kaže pa se, da ne bo ostalo zgolj pri tem. Spričo slabših gospodarskih rezultatov je sedaj na udaru tudi Italija. Sama namreč kapitala za ponovni zagon gospodarstva nima. Ostale članice EU se investicijam v politično nestabilno državo izogibajo. Kitajci pa pred tem nimajo strahu. Za njihove dolgoročne plane so takšne novice nepomembne. Zagotovo bomo to zgodbo videli tudi v prihodnje. Pred nekaj leti smo bili v takšni situaciji tudi v Sloveniji. Zagotovo bi bili Kitajci sposobni zgraditi novo železniško progo do Kopra bistveno ceneje. Že za 400 milijonov evrov. Takrat smo ocenili da zmoremo sami in da si njihovih podjetij ter 50 tisoč kitajskih delavcev, ki bi jih pripeljali s seboj, ne želimo. Proge pa tako vsaj še deset let ne bo. S podobnimi vprašanji pa se ukvarjajo tudi v naši okolici. Evropa in z njo EU bo zato v naslednjih letih pred precejšnjimi dilemami. Nove investicije potrebuje. A obenem bo Kitajski morala povedati tudi, da pričakuje enakovredne pogoje za svoje investitorje na njenem ozemlju. Ter, da je v svobodnem tržnem gospodarstvu zlorabljanje gospodarstva za svoje politične cilje nesprejemljivo.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike