Trije smrtni grehi slovenske krščanske demokracije

Martin Nahtigal
17

Naročeno mi je bilo napisati »kaj aktualnega« ampak dragi moji, kaj naj vam povem novega? Modus operandi, ki smo ga vajeni že leta, starejši pa že desetletja. Sprejet proračun, ki je zgolj bianco menica za tako ali drugačno krajo, Erjavčeva izsiljevanja, ki na koncu ne prinesejo nič drugega razen njegovega parazitskega preživetja ter to, da vlada bo, ali ne bo, ne spreminja življenja običajnega državljana, ampak vpliva samo na podsisteme, ki živijo od skoraj uzakonjenega klientelizma in korupcije. Vsi ostali se bodo pa pač »znašli« in s tem prispevali svoj delček k še malo globlji luknji, v kateri smo …

Nahtigalovemu komentarju lahko v zvočnem zapisu prisluhnete na dnu teksta.

Temu dogajanju vseeno morajo slediti novice, komentarji, analize in ankete. Vsi ti pogledi, strokovna mnenja ter ideje in predlogi so lahko na zelo visoki ravni ali pa na ravni »ciganke in kave«, toda ne spreminjajo temeljne politične razdelitve na približno tretjino in dve tretjini. Prvo tvori desna sredina s pomladnim trojčkom. Drugi dve tretjini pa tvori vsakršno nadaljevanje LDS-a ter podobnih plemenskih združenj rdečih odtenkov, ki so ljudstvu dopustili vdih svobodnega sonca v zameno za ekonomsko obvladovanje te Potemkinove vasi svobode na sončni strani Alp.

Najkrajši možni opis skupnega imenovalca slovenskega naroda je večinska vrednostna konservativnost, pomešana s socializma vredno ekonomsko egalitarnostjo.

Najkrajši možni opis skupnega imenovalca slovenskega naroda je večinska vrednostna konservativnost, pomešana s socializma vredno ekonomsko egalitarnostjo. Prevod: Največja katastrofa za povprečnega Slovenca je to, da sin oznani, da je gej ravno na dan, kot ugotovi, da sosedu še vedno ni crknila krava, čeprav je mašo vplačal ravno s tem namenom. Sistemska rast krščanske demokracije in do določene mere konservativnosti, če želite, pa je bila sistematično zavrta na vseh nivojih in v vseh (ne)organiziranih strukturah. Želite to spremeniti? Ni treba veliko. Bo pa trajalo.

Kakor je bilo v začetku, tako zdaj, vselej in vekomaj

Na današnji dan, če odmislimo vso zgodovinsko prtljago, ovire in prednosti (!), so ključne stvari le tri: Prvi element imenujem »Vedno se je tako delalo«, ki vsem razen tistim, ki to izrečejo, sproži refleks naježene kože. Slovenska krščansko-demokratska scena pa je tako okužena, da se da primerjati s srednjeveško kugo. Hvala Bogu smrtnost ni enaka. Ali pač?

Če se pogovarjate v službi o božičnem sprejemu ob koncu leta; pripravi župnijskega obiska svetega Miklavža ali pa postavitev jaslic ter vse do organizacije lokalne politične kampanje; se vedno najde nekdo, ki s tem argumentom prekine vsakršno racionalno debato. Seveda pa ponavljanje zastarelih praks, ki nimajo veze z realno tradicijo ter vrtenje v krogu rodi vprašanja o umanjkanju mladih in o privlačnosti določenih organizacij za nove ljudi ter kar je še podobnih dilem, katerim isti »veljaki« potem namenjajo srečanja, načrtovanja ali celo sinode.

Drugi simptomatični stavek, ki je ponavadi povezan predvsem s temi »vedno se je tako delalo« zagovorniki.

Drugi simptomatični stavek, ki je ponavadi povezan predvsem s temi »vedno se je tako delalo« zagovorniki. Namreč večinoma so to ljudje, ki spadajo pod kategorijo »temu zaupamo« – drugi simptom. Kdo točno mu zaupa? In s čim je upravičil to zaupanje? Izkušnje so cenjena kvaliteta, pripenjanje zaslug v nedogled zaradi tega, pa jih poceni do neuporabnosti. Poglejte okrog sebe: koliko je takih ljudi, ki za svoje delo niso primerni? Se oklepajo iste funkcije že desetletja?

Poglejte … v župnijo, občino, društvo … Obenem pa »na desni« objokujemo kako nismo sposobni izpeljati enega dogodka z določeno mero mladostne profesionalizacije. Kako ob ponavljanju enega in istega sistema, ki ne rodi drugačnih rezultatov, nihče ni poklican k osebni odgovornosti? Ljudje, ki ne dobijo priložnosti, ki se jih na podlagi iracionalnih argumentov zavira na poti razvoja, preprosto odidejo. Zaprte skupine »zaupanja vrednih«; ki »vedno tako delajo«, se iz leta krčijo in krčijo. Najbolj pogosto obiskana lokacija pa ni več ne župnišče, ne društveni prostori, ne politični sestanki; ampak Žale.

V teh zaprtih skupinah je velikokrat na vrsti kontradiktorna točka dnevnega reda, ki se na tak ali drugačen način ukvarja z »nasledstvenimi vprašanji«. Ja, kdo pa bo? Kdo pa bo prevzel vodenje društva, kdo pa bo kandidiral za svetnika, za župana, za poslanca? Saj mladih to ne zanima, saj nikogar to ne zanima. Obenem pa je za te iste kroge, sploh pripadnikov različnih struktur, ki si morda celo delijo vrednote značilen tretji simptom: »Politike pa ne!«

Kdo so ljudje, vredni priložnosti in zaupanja?

Kakršnakoli družbeno kritična debata ni podprta dlje kot na ravni osebne pobude in požrtvovalnosti nekaj neupogljivih posameznikov. Seveda pospremljena s komentarji, da so vsi politiki isti; da drugače ne bo in da vsak, ki želi biti aktiven državljan, pa gotovo »hoče v politiko«. S podtonom, kot da si želi odsekati roko. Povabiti politika na dogodek, ampak mu prej dati navodilo, da naj ne govori o politiki. Pozivati ljudje naj volijo, ampak hkrati ne jasno povedati, da določene stranke zagovarjajo vrednote, ki niso skladne s prepričanji, ki naj bi si jih delili katoliki, konservativci, krščanski demokrati, sredina (če želite) …

Ko boste naslednjič sedeli na župnijskem svetu, na svetu staršev, v lokalnem strankarskem odboru ali pa kje drugje in se bo pojavila nova ideja, ki ne ogroža temeljev; nov človek, ki bi rad poskusil z debatnim klubom; ki bi rad organiziral politični krožek; ki bi rad med mladimi spodbujal kritično mišljenje ter razumevanje našega političnega ter gospodarskega sistema; podprite ga/jo. Z vsemi štirimi.

noben sistem vas ne bo zavestno usposobil v veščinah, ki vam ga bodo pomagali ogroziti.

Namreč med ljudmi, s katerimi se bo ukvarjal, se lahko skriva prihodnji predsednik vlade. Tak, da bo ob potrditvi proračuna lahko govoril o vsebini in ne le »državotvorni« podpori. Lahko se skriva vaša naslednja županja, ki bo razumela, da plaketa o zelenosti mesta nič ne pomeni, če podpiše gradnjo kanalizacije čez vodovarstveno območje. Morda se bo med njimi celo skrival vaš prihodnji župnik, ki bo razumel, da je pomembno govoriti tudi o družbenem nauku Cerkve. Ali pa celo politični analitik, ki bo lahko o takrat aktualnem proračunu vedel povedati kaj novega …

Zakaj vidimo, da taka podpora rodi sadove? Ker se že dogaja, vendar plava proti sistemskemu toku in ni deležna njegove podpore. Noben sistem vas namreč ne bo zavestno usposobil v veščinah, ki vam bodo pomagali ga ogroziti.

Toda vseeno … Dogaja se. Je pa potrebno sprejeti, da bo razvoj vseeno počasen. Takšna je pač narava rasti konservativne evolucije, ki bo potrebovala tri protiorodja trenutnim trem zgoraj opisanim sindromom: primerno usposabljanje, sistemsko financiranje in zdrav ideološki narodni temelj.

O tem pa kdaj drugič. Poleg vsebine je namreč priporočena tudi dolžina 😉

17 KOMENTARJI

  1. Slovenski narod je spočela katoliška cerkev. Brez katoliške cerkve ne bi bilo Slovencev. O tem je možno napistai obsežne razprave in dkazati, da je to dejstvo.
    Danes se katoliška cerkev izogiba stati ob narodu, ga bodriti in utrjevati negovo težko priborjeno državo.
    Zakaj jo je strah?
    Zakaj se ne upa podpreti naroda?
    Zakaj škofi niso pastirji, ampak bojazljivci?
    Če bi Cerkev odkrito podprla državo in svoje vernike, bi danes imeli desno vlado in nihče tujec ne bi vladal v Sloveniji.
    NSi ima vjas 20% rezerve na volitvah!
    Škofi, ne se bati! Podprite svoje vernike!

    • Ves zahodni (t.i. razviti) svet, kamor si zdaj želijo vsi migranti, sloni na judovsko-krščanskih vrednotah in temeljih. Ne samo slovenski narod na katoliški Cerkvi.

      • Igor,tebe vse “zajebava”,najbolj pa zgodovina,pojmi, RKC, desničarji.
        Resnica pa je samo ena : Slovenci smo doživeli pohabo po septembru 1941,poletju 1945 in vse do današnjih dni. Smo svojevrstni invalidi ,v tem trenutku ujeti v postsocializmu,brez možnosti,da si kratkoročno opomoremo.

      • debela_berta,vidim, da ti je hudo ,in to zato,ker niso vsi “butalski leninistični levičarji”.
        In ker ne mislimo vsi enako,no,Elita bolj “enako” !
        Če več ne zdržiš,razmisli o “infra rdečem soncu” v Severni Koreji ! Morda pa ti res dobro “dene” ?
        Sicer pa,če držijo tvoja pretekla pisanja, je v Sloveniji manj kot 10% katoličanov.In še od teh jih je 90 % “pohlevnih”. V takšni situaciji moraš “svojega mračnjaka” iskati z “lahtirno po belem dnevu”. Torej,nikakor ne živiš med “mračnjaki”,kar si lepo izmislil in se zlagal !
        Zakaj pa po vsem tem bereš Domovino ? Pravi odgovor je samo eden: na podzavestni ravni slutiš,da je Domovina eden najbolj resnih in pametnih portalov v Sloveniji ! To pa res drži!

      • Tvoj zadnji odstavek je totalno mimo, niti ena reč ne drži… Saj jaz sem tudi katolik, ma tak pameten in realen… Tole, kar pišete vi, meji na stalinistični fanatizem ali pa kot da bi bral Izidorja iz Visoške kronike…

  2. Martin Nahtigal je pripravil dober prispevek.

    Stavek, ki je omenjen v prispevku, res mnogokrat slišimo: “Vsi so enaki”.
    Ko to slišim nikoli nisem tiho, ampak poudarim prav to, kar je napisal tudi Nahtigal –
    Kako so vsi enaki, DESNICO so strmoglavili, če ni šlo drugače, tudi z VSTAJNIKI in montiranimi procesi PATRIJA.

    To pokaže na AGRESIVNOST levice, ki je tudi ukinila SDK, da je potem, v KALNEM – LASTNINILA.

    Prav zato je bilo potrebno takoj po OSAMOSVOJITVI zrušiti Peterletovo vlado in dati vajeti Liberalnim demokratom LDS. Novi LASTNIKI podjetij so postali predvsem privrženci LDS – to je preoblikovani LEVIČARJI. Sedaj ima premoženje v rokah predvsem LEVICA in lahko kupi celo VOLITVE. Kajti NOVI OBRAZI so le maska, za katero je levica.

    Res je, da 3/4 časa SAMOSTOJNE Slovenije vlada LEVICA. Zato nosi tudi največjo odgovornost, za vse “rabote”, ki so se dogajali – od BANČNE luknje naprej….

  3. Glede na vsidranost Cerkve v družbo bi morali najprej vzpostaviti katoliško civilno družbo.
    To so mediji, šole vključno s katoliško univerzo, hranilnica, katoliški sindikati itn.
    Tukaj bi bilo potrebno tesno sodelovanje laikov in cerkve.
    Šele na tej podlagi bi lahko nastala katoliška stranka, ki bi imela tudi vire za rast.

  4. Dokler Cerkev na Slovenskem,v celoti (kler , posvečene osebe, verniki), ne ponotranji pravo samozavest ,pogum,odločnost,občestvo in to živi,ne bo pravega premika v pravo smer ! Zaman vsa teoretična znanja in ustvarjalnost..
    In še : politika je vse ! Tisti,ki govorijo : politike pa ne in v politiko ne,so najbolj v politiki ! Torej,vsi smo vsakodnevno vpeti v politiko in v politiki!
    Cerkev na Slovenskem ima velik problem : misli,da se lahko obnaša in dela “nepolitično”.To je možno samo v “sanjah”. In prav takšno stališče onesposablja Cerkev in vernike,da uspešno deluje v družbi in v njej dejavno živijo ! Leniniski levičarji to s pridom izkoriščajo!

Komentiraj

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime