Trije scenariji, kaj se bo zgodilo s covidom-19

Uredništvo

POSLUŠAJ ČLANEK
Foto: pixabay


Kaj nam bo še prinesla pandemija v prihodnje? Bo covid postal le vsakoletna gripa ali pa lahko pričakujemo drugo, še močnejšo varianto virusa?

Slika ostaja nejasna, a ameriški zdravnik dr. Tom Frieden je prepričan, da odgovora na to vprašanje nihče ne more dati. Dopušča pa tri možne scenarije. Prvi ohranja status quo, drugi je za človeštvo »scenarij nočne more«, tretji pa dokončna rešitev pred virusom.

Medtem pa se v slovenskih bolnišnicah postelje še naprej hitro polnijo, okužbe tudi v petek ostajajo nad številom 3600.

Dr. Tom Frieden, zdravnik, ki dela na področju preprečevanja kadriovaskularnih bolezni in epidemij, je prepričan, da nihče v tem trenutku ne more z gotovostjo reči, kaj se bo z »najbolj popularnim« virusom zgodilo v prihodnje. Sam pravi, da nas je virus že tako velikokrat presenetil, da nas lahko tudi v prihodnje.

»Soočamo se z več neznankami glede virusa in človeškega vedenja ter še vedno ne razumemo jasno vseh dejavnikov, ki spodbujajo valove covida. Čeprav se število primerov v ZDA zmanjšuje, se v Združenem kraljestvu in delih Evrope znova povečuje,« piše dr. Frieden in dodaja, da lahko nekatere vzorce obnašanja virusa vidimo v letnih časih. Ko je zunaj toplo in se ljudje več zbirajo zunaj, je virusa manj, ko pridejo zimski meseci, pa se zgodba obrne. A dr. Frieden dodaja, da virus izrablja človeško obnašanje za svoje preživetje.

Če preveč popustimo, ko se dogaja zmanjšanje okužb, se covid začne hitreje širiti. Zato so poleg čim hitrejšega cepljenja še vedno pomembne maske, distanca in prezračevanje. Starejšim in ljudem z oslabljenim imunskim sistemom pa dodaja, naj razmislijo o nadgradnji maske na FFP2.

Trije scenariji za prihodnost covida-19


Ker ne moremo z gotovostjo reči, kako se bo covid razvijal, je sam prepričan, da obstajajo trije možni scenariji. Pri prvem ostane status quo, kar pomeni, da delta različica ostane glavni izziv. Druga možnost je najslabša, v katerem se pojavi nova, še bolj nevarna varianta virusa. Tretja možnost pa je najboljša, ko se virus razvije v manj resen virus oziroma različico.

Po prvem scenariju različica delta še naprej prevladuje, povzroča izbruhe, prizadene necepljene ter povzroča težave v državah in skupnostih z nižjo imuniteto ter v domovih za ostarele, ladjah za križarjenja, zavetiščih za brezdomce, zaporih in drugje. »Po tem scenariju je covid še vedno težko nadzorovati, vendar se mu lahko prilagajamo tako, da nadaljujemo s prejšnjimi aktivnostmi za obvladanje okužb, hkrati pa povečujemo cepljenje, dodamo več ostalih slojev zaščite in omejimo žrtve s hitrimi ukrepi javnega zdravja,« pravi dr. Frieden.

Po drugem scenariju se pojavi varianta, ki je slabša od sedanje delte, torej bolj prenosljiva in/ali povzroča hujšo obliko bolezen in/ali se lahko izmuzne zaščiti cepiva. »Videli smo namige, da je virus tega sposoben, in ne moremo prezreti možnosti nove smrtonosne pandemije. Bolj kot pustimo, da pride do prenosa, ne da bi vmes posredovali, in počasneje kot obravnavamo grozljivo neenakost pri razdeljevanju cepiv med državami, večje je tveganje, da se bo ta - scenarij nočne more – zgodil,« poudarja ameriški zdravnik.

Po tretjem možnem scenariju bi se virus lahko razvil v bolezen, ki je bolj podobna navadnemu prehladu in ki bi postala manj huda. »To je mogoče, čeprav lahko do tam preteče kar nekaj časa. Ljubitelji knjige in filma Andromeda Strain lahko navijajo za to, a na to ne moremo računati,« pravi dr. Frieden.

Če se želimo izogniti jutrišnji smrtonosni grožnji, ukrepajmo danes


Le čas bo torej pokazal, kateri od teh scenarijev se bo najbolj približa realnosti. »Morda največja neznanka izmed vseh je, ali bomo na naslednjo grožnjo pandemije bolje pripravljeni. To je vprašanje, ki ga postavljam že mesece ... no, leta. Namesto da bi se svet združil v boju proti skupnemu sovražniku mikrobu, bi nas lahko pandemija naredila še bolj razdeljene,« dodaja ameriški zdravnik in opozarja, da še zdaleč nismo na koncu, saj na tisoče ljudi umira vsak dan.

»Prekiniti moramo krog panike, zanemarjanja, ponovitev. Če se želimo izogniti jutrišnji smrtonosni grožnji, moramo ukrepati že danes,« je prepričan. Dodaja, da moramo okrepiti globalno upravljanje, vključno z močnejšo Svetovno zdravstveno organizacijo, ustvariti agilen sistem za nujne primere v zdravstvu, vzpostaviti financiranje za pripravljenost, opolnomočiti skupnosti in okrepiti neodvisno spremljanje okužb in drugih statistik glede covid-19.

Stanje s koronavirusom v Sloveniji


V petek so pristojni opravili 9609 PCR-testov na okužbo z novim koronavirusom. Pozitivnih je bilo 3.662, kar znaša 38,1 odstotka vseh testov. V bolnišnicah zdravijo 748 covidnih bolnikov, od tega 175 na intenzivni negi.

Petek poprej so potrdili precej manj, 2.985 novih okužb. Po oceni NIJZ-ja število aktivnih primerov znaša 35.216. V povprečju so v zadnjih sedmih dneh potrdili 2.766 primerov pozitivnih izvidov PCR-testov (95 več kot dan prej), število potrjenih primerov na sto tisoč prebivalcev v zadnjih 14 dneh pa je 1.669 (66 več kot dan prej). Z enim odmerkom cepiva proti covidu-19 je po podatkih NIJZ-ja cepljenih 1.194.602 ljudi, z vsemi odmerki pa 1.124.168.

Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Prihajajoči dogodki