Tri resnične skrbi, ki jih ima Bruselj pred predsedovanjem Slovenije Svetu EU

Prejšnji petek ob sedmih zvečer se je peščica protestnikov zbrala v Bruslju pred palačo Berlaymont, v kateri ima sedež Evropska komisija, kjer je protestirala proti napadom slovenske vlade na pravno državo. Ti protesti sicer še niso tako obsežni in odmevni, kot so shodi za Palestino ali Hongkong, a vendar kažejo, da se izvoz slovenske notranje politike v tujino počasi in zanesljivo čuti tudi izven Slovenije.


To se dogaja v času, ko se bliža začetek slovenskega predsedstva Evropske unije in ko se povečuje zanimanje Evrope za našo državo. Istočasno pa se domači politični boj vedno bolj polarizira v pričakovanju, da bo naše prepire opazila širša evropska javnost.

Kljub temu se v Evropi malo govori o izzivih in skrbeh »Bruslja« ob začetku slovenskega predsedovanja EU.



 

Prva in zagotovo največja skrb je pozicija našega predsednika vlade do madžarskega predsednika vlade Orbana.

 Kaj v resnici skrbi Bruselj?

Naši mediji bi nam radi prikazali, da je v tem trenutku največja skrb evropske javnosti erozija slovenske demokracije. Zdi se, da naša javnost, ki se prislovično površno seznanja z evropskimi zadevami, ne ve, da ima vsaka članica EU, ki prevzema predsedovanje, svoje notranjepolitične težave in zapleteno domačo situacijo. Zato nobena evropska vlada od Slovenije ne pričakuje brezmadežne in popolne domače situacije. Podobna vprašanja kot Sloveniji bodo postavljali tudi drugim državam, ki bodo prevzemale predsedstvo EU za Slovenijo, vključno s Francijo, ki bo krmilo EU za nami prevzela prva .



Kljub temu pa to ne pomeni da so ključni evropski igralci popolnoma mirni ob začetku našega predsedstva.

Med evropskimi političnimi krogi obstajajo tri ključne skrbi v zvezi s Slovenijo ob njenem prevzemu predsedovanja EU. Te skrbi so z njihovega zornega kota povsem legitimne. Prva in zagotovo največja skrb je pozicija našega predsednika vlade do madžarskega predsednika vlade Orbana. Sicer evropskih voditeljev ne skrbi, da bi Slovenija postala nova Madžarska, saj se zavedajo, da je malo verjetno, da bi si naše demokratične mehanizme podredila politična stranka, ki na parlamentarnih volitvah prejema dobrih dvajset odstotkov glasov.

Skrb zaradi prijateljstva med Orbanom in Janšo tiči v potencialnih uslugah v evropskih zadevah, ki bi jih lahko naš predsednik vlade naredil Madžarski. Tu imamo v mislih možno ustanovitev nove evropske inštitucije, ki bi odločala o spoštovanju vladavine prava in odnosih med Brusljem in spornimi članicami. Čeprav ima Evropsko sodišče v Bruslju že pristojnosti na tem področju, bi bili s to inštitucijo spori o zlorabah evropskih sredstev prestavljeni od neodvisnih sodnikov v roke politikov. Takšna sprememba bi bila pomembna za razdeljevanje evropskih sredstev, saj bi na koncu bogate članice nejevoljno pokrile koruptivne posle Orbana in njegovih prijateljev z evropskimi sredstvi.

Poleg tega Zahod skrbi domnevna vloga Slovenije pri poskusu destabilizacije Zahodnega Balkana, ki bi lahko ogrozila širjenje evropske integracije na te države, kar je v zadnjih mesecih zbujalo pozornost evropskega tiska. K sreči se tukaj napetosti pomirjajo, še posebej ker je slovensko ministrstvo za zunanje zadeve nekajkrat pokazalo iskreno podporo Slovenije širitvi EU.

Pri tem nismo sami, saj obnovljeno zanimanje za širitev EU uživa podporo drugih vlad, tudi nemške, in celo predsednika Evropskega parlamenta Sassolija. Slovenska vlada lahko to skrb evropskih voditeljev spremeni v uspeh, še posebej če bomo uspeli premakniti z mrtve točke začetek pogajanj za članstvo Severne Makedonije v EU.

Ne glede na to, kaj se bo v resnici zgodilo v času slovenskega predsedstva, ima slovenski politični razred nalogo, da v evropski javnosti pusti čim boljši vtis.

Seveda na kocki niso le kompleksna politična vprašanja, ampak tudi bolj preprosti izzivi, zlasti prestiž oziroma mednarodna verodostojnost EU, ki bo v času predsedovanja stala tudi na naših ramenih. Ob tem izzivu bo morala slovenska vlada delovati zelo spoštljivo in spodobno, tako na spletu kot v resničnem življenju.

Evropa in svet ne bosta pozabila

Ne glede na to, kaj se bo v resnici zgodilo v času slovenskega predsedstva, ima slovenski politični razred nalogo, da v evropski javnosti pusti čim boljši vtis. Uspeh našega predsedovanja bo oblikoval podobo Slovenije v tujini za več let. Kakršnakoli napaka ali večji neuspeh nas bosta veliko stala in bosta vplivala na podobo države in sedanje ter prihodnjih vlad.

Zato bi bilo polletno politično premirje dobrodošlo. Naivno bi bilo pričakovati, da si bosta vlada in opozicija že jutri segli v roko in se skupaj nasmejali. Vendar, če se nismo sposobni v tako zgodovinsko pomembnih situacijah strinjati o vsaj nekaterih najpomembnejših stvareh, potem bodimo vsaj tiho in se ne prepirajmo, medtem ko nas Evropa opazujeta s povečevalnim steklom.