Tri marčevske ankete: leva stran vodi, a ...

Vir osnovne foto: Pixabay
POSLUŠAJ ČLANEK
Z bližanjem volitev se množijo tudi objave javnomnenjskih raziskav. Kot smo na Domovini že prikazovali, te v rezultatih in interpretacijah vleče levo ali desno, glede na izvajalca in tudi medij, ki je naročnik raziskave. 

Približno dejansko stanje v podpori posameznim strankam tako najlažje ocenimo z izračunom povprečij vseh relevantnih anket, čemur služi stran volilna-napoved.si.

Tokrat objavljamo rezultate zadnje ankete Ninamedie za Večer/Dnevnik/Primorske novice, torej agencije iz krogov levega političnega pola. Hkrati pa ponujamo povprečni presek treh dosedanjih marčevskih anket, s pomembno opombo, da agencije Parsifal, ki ankete pripravlja za Novo24tv.si in Planet TV, še ni zraven.

Na vprašanje sodelujočim v anketi Ninamedie, ki je potekala prejšnji teden, katero stranko bi anketiranci volili na aprilskih volitvah v državni zbor, jih je 21 % izbralo Gibanje Svoboda, 20,2 % pa SDS. Sledijo SD z desetino glasov, Levica s 7,5 %, LMŠ s 5,4 % glasov in NSi s 4,9 % glasov vseh vprašanih. Spodnjo mejo vstopa v parlament bi lovili SAB s 3,4 % in Povežimo Slovenijo s 3,3 %.

Resni.ca in Naša dežela bi prejele 1,4 % glasov, Vesna 1,3 %, Piratska stranka 0,9 %, SNS 0,8 %, Dobra država in DeSUS pa 0,4 % glasov.  Neopredeljenih med 1050 vprašanimi v anketi Ninamedie je slabih 17 %.

Trenutno razmerje med levim in desnim polom 54 : 34


Spletna stran Volilna-napoved.si omogoča vpogled v podporo treh dosedanjih javnomnenjskih poizvedb, opravljenih v marcu. In sicer ankete agencije Odmev (5.3., N=867), agencije Mediana za RTV Slovenija (6. 3., N=1031) in agencije Ninamedia za Dnevnik/Večer/Primorske novice (12. 3., N=1050)

Povprečja med opredeljenimi anketiranci kažejo, da bi se v parlament ta trenutek uvrstilo šest strank. Največ glasov in poslanskih sedežev pa bi pripadlo SDS s povprečno 24,5 % podporo, nato Gibanju Svoboda z 22,9 %, SD-ju z 12,6 %, Levici z 8,3 % NSi z 7,3 % in LMŠ s 6,5 % podporo. Druge stranke bi obstale pod 4 odstotnim parlamentarnim pragom.

Poslanski sedeži bi se razdelili na sledeč način:



Če razmišljamo o tvorjenju koalicij, bi stranke KUL-a, v parlament bi prišle tri, prejele skupaj 29 sedežev (na prejšnjih volitvah so jih prejele 32). Koalicijski stranki, ki sta nad pragom, SDS in NSi, pa skupaj 34 sedežev (na prejšnjih volitvah sta jih prejeli 32).

A razliko v prid levega pola naredi Gibanje Svoboda, ki temu prinese dodatnih 35 glasov, kar skupaj znese 54 poslancev.

KOMENTAR: Rok Čakš
Varljiva prednost
Povprečje treh marčevskih javnomnenjskih raziskav, upoštevajoč njihova ozadja, nagnjenost in trende, mesec in pol pred volitvami nakazuje na prednost levega pola, navkljub temu, da je podpora Golobovi Svobodi prenapihnjena in hkrati še močno na prepihu (tudi če je malo večja, je trenutna baza podpornikov brez trdnega jedra). A pogled na zgornja razmerja je vseeno varljiv, saj parlamentarni prag nedvomno prestopa tudi Povežimo Slovenijo, katero pod njega vleče predvsem anketa Mediane za RTV Slovenija, že anketa Parsifala naslednji teden pa jo bo tudi v povprečju anket potisnila nad parlamentarni prag. To bo nekoliko spremenilo razmerje v prid potencialne desnosredinske koalicije. Če pa bi hkrati prišlo še do izpada LMŠ-ja, kar nikakor ni izključiti, pa bi se razmerja med blokoma zelo približala. V tej enačbi je seveda preveč če-jev, da bi se desna sredina nanjo lahko nanašala. Čeprav kampanja seveda že poteka, se njen uradni del še ni začel, o marsičem pa bodo odločala ključna TV soočanja v zadnjem tednu volilne kampanje. Na teh volitvah bodo namreč zmagovalce in poražence ločile že majhne spremembe: ne toliko pri vrhu, temveč pri dnu, na meji parlamentarnega praga: komu ga bo uspelo prestopiti in kdo bo za las ostal pod njim.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike