Tri ključne stvari, ki jih bo vlada naredila do konca mandata in bodo državljanom olajšale življenje

Vir foto: stock photos

Dve in pol leti časa ima desnosredinska vlada za uresničitev ambicioznega programa iz koalicijske pogodbe in prvo leto so, po besedah njenega prvega moža, Janeza Janše, 80 % svojega časa namenili reševanju koronavirusne krize, ki presega vse pričakovane razsežnosti.

In čeprav konec te še vedno ostaja nepredvidljiv, je vlada odločna uresničiti tri ključne koalicijske zaobljube, ki bodo v primeru realizacije bistveno vplivale na kvaliteto življenja v Sloveniji. To so debirokratizacija, decentalizacija in ureditev dolgotrajne oskrbe.

Podjetjem bodo prihranili desetine milijonov evrov, ljudem pa milijone ur življenjskega časa

Debirokratizacije države se je vlada lotila preko strateškega sveta za debirokratizacijo, ki ga vodi mag. Ivan Simič. Ta je že pred meseci pripravil svoje predloge, nekaj teh pa je realiziranih v prvem zakonskem paketu za debirokratizacijo, ki je po današnjih besedah Janeza Janše še v medresorskem usklajevanju in usklajevanju med socialnimi partnerji, a v četrtek naj bi bil sprejet na vladi, uveljavljen pa do poletja.

Temu naj bi v roku nekaj mesecev sledil še drug paket, vse spremembe na tem področju pa bo vlada predlagala najkasneje do konca leta.

Po sprejetju teh paketov bomo po besedah predsednika vlade imeli “cenejšo državo, ljudje bodo imeli boljše in bolj dostopne storitve”. Prihranili bomo “na desetine milijonov evrov, milijone ur časa življenja, glede na številne ovire, ki so nepotrebne in z njimi izgubljajo čas.” Kot še pravi predsednik vlade, bo država po njih bolj vitka, ljudje bodo prej prišli do storitev in te bodo bolj kvalitetne

Slovenija ni samo Ljubljana

Slovenija po besedah premierja Janše cilj decentralizacije sledi kjerkoli lahko, oziroma pri vsem kar počne. Tudi denimo preko nacionalnega načrta za odpornost in okrevanje.

“Slovenija ni samo Ljubljana, imamo 12 regij, nekatere potrebujejo še posebna vlaganja, posebno skrb, zaščito delovnih mest, nove programe,” pravi Janez Janša. Dodaja, da vlada decentralizacijo rešuje preko vseh sistemskih rešitev, ki jih sprejema in predlaga.

Janša na današnji novinarski konferenci glede tega ni bil bolj konkreten. Svoje je dodal minister za gospodarstvo Zdravko Počivalšek z besedami da z decentralizacijo želijo ustvariti “pogoje, da bodo mladi v svojem domačem kraju ustvarjali družino, dobili dobro službo in razvijali svojo kariero.”

Dosedanji izstopajoči koraki v tej smeri so bili povišanje povprečnin občinam ter njihova razbremenitev nekaterih nalog, državne investicije v regionalne projekte nacionalnega pomena, zaradi katerih so z vlado zadovoljni tudi župani, ki prihajajo iz levih strank, strokovna skupina za pripravo pokrajinske zakonodaje je oktobra v parlament prinesla zadnji predlog vzpostavitve pokrajin, ki bi po najbolj optimističnem scenariju lahko zaživele že v roku dveh let.

Slovenski domovi za ostarele so kot slabe kasarne

Janševa vlada ima velike ambicije na področju ureditve dolgotrajne oskrbe, ki so jo prejšnje vlade zanemarjale desetletja.

“Za nekaj nevladnih organizacij na metelkovi je šlo več denarja kot za domove za ostarele,” je prioritete iz preteklosti karikiral premier in njegova trditev pije vodo. Kot smo že pisali, je bilo na tem področju med leti 2008 in 2020 skupaj 23,4 milijone evrov investicij, v istem obdobju pa je 16 nevladnih organizacij na Metelkovi prejelo preko 40 milijonov evrov.

30 milijonov evrov bo tako v proračunu za gradnjo novih in vlaganja v obstoječe domove starejših zagotovljenih samo v proračunih naslednjih dveh let. Že zdaj so za negovalno osebje vložili 29 milijonov evrov, zgrajenih bo 5 novih domov, preko koncesij bo zagotovljenih dodatnih 1.280 mest v domovih za starejše.

Sedanje stanje domov za starejše je Janša primerjal s “slabimi kasarnami”, v katerih se ni dalo ustrezno organizirati zaščite pred širjenjem koronavirusa in je posledično zaradi desetletnega zanemarjanja tega področja umrlo več ljudi kot bi sicer.

Janša je obljubil tudi sprejetje dolgo pričakovanega in napovedovanega zakona o dolgotrajni oskrbi, ki bo predvidel tudi potrebne vire, na poslanskih klopeha pa bo do septembra.

V Mariboru bo vzpostavljen tudi urad za demografijo, ki bo “horizontalno skrbel, da nas bo vedno več in ne vedno manj.”

Ostalo: javno zdravstvo, ohranjanje delovnih mest, prehod v digitalno zeleno gospodarstvo

Vlada se bo lotila tudi hib javnega zdravstva. Premier je napovedal izločitev zdravstvenega sektorja iz sistema plač v javnem sektorju in vzpostavitev novega plačnega sistema, ki bo reševal kadrovski problem. Podpredsednik vlade Matej Tonin je dejal, da se bo javno zdravstvo krepilo z vključitvijo vseh razpoložljivih kapacitet, v tej smeri pa po njegovih besedah nov zdravstveni minister že dela.

Drugi podpredsednik vlade, Zdravko Počivalšek, je napovedal  preobrazbo gospodarstva v zeleni in digitalni prehod. Ter korake za ohranitev delovnih mest, kjer bodo nadaljevali z ukrepi državnih pomoči, ki ohranjajo delovnih mesta, politiko vzpodbujanja investicij, postavljeni so temelji za reforme, ki prihajajo.

Na današnji novinarski konferenci treh predsednikov koalicijskih strank je sodeloval še minsiter za kmetijstvo iz kvote stranke, ki je koalicijo zapustila – DeSUS-a, Jože Podgoršek. Ta bo v vladi ostal kot neformalna vez med koalicijo in “konstruktivno opozicijo” poslancev DeSUSa, ki ga po njegovih besedah v tej funkciji podpirajo. “Poslanci ugotavljajo, da je v preteklem letu vse, kar je bilo z vidika njihovih predlogov koalicijske pogodbe realizirano, da z njo nimajo težav in da so to pripravljeni zagovarjati v prihodnje,” je dejal Podgoršek.

Janez Janša je še napovedal, da bo vlada zaradi umirjanja razmer v zdravstvu ta trenutek najbolj prizadetim državam ponudila svoje kapacitete. Sporočil je tudi, da bo predsednik republike naslednji teden na prošnjo vlade organiziral sestanek z vsemi predsedniki parlamentarnih strank ter vladno strokovno skupino, da se v odprti razpravi poiščejo skupne poti za rešitev koronavirusne situacije.

Če ne druga, je predsednik vlade opozicijske stranke prosil, da naj bodo pri ukrepih, ki jih sprejemajo vse evropske države, zdravorazumski in naj ne mečejo polen pod noge, saj gre to na škodo Slovenije. Lahko pa vlado kritizirajo kjerkoli drugje želijo,

Vlada bo ljudem dala razlog, da jo volijo ponovno
Če ne more zmagati proti medijem, pa lahko to politično vojno dobi na terenu – na način, da bodo ljudje vladno delo začutili v kvaliteti vsakdanjega življenja, si verjetno misli Janez Janša.

V prvi polovici skrajšanega mandata mu slednje kvari koronavirusna situacija, kjer so omejitve in odrekanja nujna, ljudje pa ne razumejo vedno, da je to zaradi nalezljivega virusa in ne zaradi Janše.

Roko na srce, glede na to, s čim vse se je vlada v tem letu morala spoprijeti, je tudi mimo koronavirusne krize naredila precej. O tem, kaj je bilo v prvem letu storjeno dobrega, pa tudi slabega, bomo na Domovini pisali v naslednjih dneh. Za zdaj le to, da ambiciozen načrt na treh vitalnih področjih, če bo uresničen, bo dejansko življenje, delo, poslovanje … v Sloveniji naredil lažje, enostavnejše, učinkovitejše, znosnejše.

A videli bomo, koliko realizacije načrtov, ki pomembno spreminjajo status quo v državi, bodo dopustile 1. obremenitve koronavirusne krize, 2. sposobnost vladne ekipe in 3. leva politika s svojimi interesnimi zaledji, ki jim status quo ustreza.

22 komentarjev

    • nekdo 93, svetujem branje knjige “Moč pozitivnega mišljenja”! Niso vsi isti! Trenutno vladajoči so zelo drugačni!
      Kadar me pase depresija, se vsedem k mizi in na listek napišem kaj vse imam in kaj sem postorila dobrega. Pa počasi odleže!
      Izjemno ponosni smo na trenutno vladajoče! Verjamemo, da bodo dali še več od sebe, ko mine okuženost.Naj so cilji še tako daleč, na pravi poti smo!

      • Vi pa z ponižujočim odnosom in žalitvami tipični učenec JJ. Sodbo o tem ali ste ” nekdo” ali ” niko i ništa” prepuščam drugim.

  1. Res skoraj neverjetno: v postopku je javna razprava o predlogu zakona o pokrajinah , veliko občinskih svetov je že sprejelo stališča in posredovalo pripombe na ne vem na koliko straneh obsežno gradivo o pokrajinah. PV pa izjavi ”Slovenija po besedah premierja Janše cilj decentralizacije sledi kjerkoli lahko, oziroma pri vsem kar počne. Tudi denimo preko nacionalnega načrta za odpornost in okrevanje.”
    Da ne bom predlog, zakon naj bi sistemsko uredil vprašanje decentralizacije, PV pa ga niti ne omeni. Ne bom se spuščal v to ali je ta zakon tak, da bo omogočil tudi vsebinsko in predvsem fiskalno decentralizacijo, tudi ne v verjetnost, da bo sploh sprejet saj zahteva 2/3 večino, ki jo pri sedanji razklanosti ni možno doseči.
    Nastane bolj zanimivo vprašanje ali PV :
    1 .tega predloga sploh ne pozna,
    2. ga pozna a misli, da je slab (malce nelogično saj ga je pripravljala stroka in ne politika, (resda ob enormni zastopanosti pravnikov in brez regionalnih ekonomistov in fiskalnih strokovnjakov) Obenem je največji zagovornik tega zakona predsednik državnega zbora premierjev ideološki sopotnik g. Kovšca.)
    3. ne razmišlja o sistemski decentralizaciji ampak o občasnih politično všečnih delitvah bombončkov lokalnim skupnostim, še zlasti oblasti prijaznim !.
    To vprašanje je še toliko bolj aktualno, ker si vsebinske decentralizacije brez sočasne debirokratizacije ne moremo niti zamisliti.
    V dokumentu o debirokratizaciji pa ni ne duha in ne sluha o fiskalni decentralizaciji, čeprav je v njem veliko govora o davčni politiki, poenostavitvi in rahljanju davčnega sistema.
    Za vsebinsko decentralizacijo bo namreč treba fiskalno decentralizirati tudi in predvsem sedanji davčni sistem , tako pobiranja davkov kot njihove delitve.
    Brez resne reforme davčno- fiskalnega sistema ne more biti vsebinske decentralizacije to vem jaz Primorski kmet.
    A očitno bi v vladi potrebovali več kmečke pameti, da bi razumeli kaj govorijo in kaj delajo.

  2. Kot kaže sem bil preveč navdušen nad izjavo PV ob nastopu vlade, dejal je:
    Prva naloga naše vlade je decentralizacija in debirokratizacija.
    Sam sem imel v mislih Švicarsko decentralizacijo in debirokratizacijo PV pa očitno Madžarsko decentralizacijo in debirokratizacijo.
    Vidite kako različno lahko ljudje razumemo pomen popolnoma iste besede, kaj šele stavka.

    • Peter – mogoče je najprej o tem potrebno sprožiti širšo javno razpravo. V trenutni situaciji bo že veliko, če bi se še kakšna agencija ali ministrstvo preselila v Maribor. Pa morda povišanje omrežnine občinam. Potrebno je biti realist. Za Švicarski sistem decentralizacije pa bi morda morali najprej izpuliti iz rok pradržave javnofinančna sredstva.
      Občutek imam, da midva ob najinih debatah na situacijo gledava preveč idealistično in se zato vrtiva v krogu in kot dva psa loviva lastna repa 🙂 Torej: najprej razbitje paradržavnih lovk ter s tem obsežnejša debirokratizacija ter takoj nato prvi koraki k decentralizaciji. Učiti se je potrebno malce Makiavelizma, idealiziranje te ne pripelje nikamor 🙂

    • Peter, jaz mislim, da je debirokratizacija oreng proces. 30 let se je počasi nabiralo, tudi pod krinko “Evropa tako hoče”. To se ne more rešiti v enem letu, tudi v enem mandatu po mojem ne. Zadaj so lobiji, ki se ne bodo kar takoj pustili odgnati od državnih jasli. Saj vidiš, da takoj letijo kokodakat in kikirikat v Bruselj o “uničevanju demokracije”, če jim samo kdo od daleč omeni, da morda njihovega “preganjanja megle” že jutri ne bo nihče več potreboval. Jaz sem vesela, da se je sploh začelo. Če bi koaliciji KUL uspel njihov projekt ali pred kratkim miniranje Počivavška, bi se spet vse ustavilo. Smo že videli to, nekajkrat.

      Decentralizacija bo pa mojem, mnenju še večji zalogaj. Na koncu se vse neha p’ri denarju, kot vedno.

  3. Vsem zagnanim komentatorjem, ki ne vedo, zakaj lopovi potrebujejo demokracijo, priporočam branje mnenja slovitega Sokrata o demokraciji:

    »Demokracija bo plačala, ker bo hotela ustreči vsem. Reveži bodo želeli premoženje bogatih in demokracija jim ga bo dala. Mladi bodo želeli biti spoštovani kot starejši, ženske bodo hotele biti kot moški, tujci bodo hoteli staroselske pravice in demokracija jim bo to dala. Tatovi, goljufi in moči željni kriminalci bodo želeli pomembne državne funkcije, kar jim bo demokracija omogočila, in ko bodo ti demokratsko prevzeli oblast, se bo rodila hujša tiranija, kot je vladala za časa katere koli monarhije ali oligarhije.«
    Tako Sokrat v petem stoletju pred Kristusovim rojstvom.

    Sokrat je zahteval intelektualno demokracijo – glasujejo lahko samo tisti, ki zadeve družbe dobro poznajo in ki so o posameznih problemih temeljito premislili. Bi mar ladjo družbe na viharnem morju prepustili neuki množici? Ne. Za to sta potrebna znanje in spretnost.

    “Če tisti trije“, ob čemer je pokazal na pastirje koz na bližnjem hribu, “lahko preglasujejo Platona in mene, potem se ti poščijem na demokracijo“, je strokovno, filozofsko in modro pojasnil Sokrat. In tisoče let kasneje dejstva to dokazujejo…..

    No, vse ravno niso Sokratove besede, nekaj je mojih. Saj jih boste spoznali, kajne?

    • Samo kratek popravek. Citirali ste Platonovo Državo, v kateri je Sokrat eden izmed likov.

      Se pridružujem pozivu k branju, vendar velja opozoriti, da gre za nekoliko težje berljivo knjigo. Če imate koga, s katerim bi jo lahko brali in se o njej pogovarjali, bo izkušnja toliko boljša.

      • Igor,
        Platonova kritika leti na samo bistvo demokracije – vsak glas je enakovreden. Tukaj izpostavlja težavo, da je glas pastirjev (nekoga, ki o sami državi nič ne ve in tudi nima nobene izobrazbe) izenačen njegovemu glasu (izobraženemu človeku, ki je svoje življenje posvetil družbi in državi).
        Država je knjiga, v kateri Platon pojasnjuje in kritizira različne oblike vladanja. Izsek, ki ga je AlojzZ ponudil, je kritika demokracije, katero Platon označuje kot vladavino povprečja – povprečno ljudstvo lahko v najboljšem primeru izvoli povprečne voditelje.

        Žal je v današnjem času demokracijo vse prevečkrat hvaljena in nikoli kritizirana, čeprav ima ogromno pomanjkljivosti. Za več toplo priporočam seznanitev s to knjigo, ker je še vedno zelo aktualna.

  4. Igor,
    žal mi ne pusti odgovoriti direktno pod vaš komentar.

    Dani citat je vsekakor možno debatirati. Po Platonu je najboljša družbena ureditev aristokracija, v kateri bi bili ljudje razporejeni po različnih slojih glede na njihove zadolžitve. Je pa (tukaj se lahko motim, ker se ne spomnim povsem) tudi sam prišel do spoznanja, da je njegova zamisel ideal, katerega ni moč doseči. Na hitro bi lahko njegovo prepričanje ponazoril kot Aristokracija > Timokracija > Oligarhija > Demokracija > Tiranija.

    Osebno nimam rad demokracija, vsaj ne take katere smo deležni v Sloveniji. Ni mi všeč pristop, da lahko katerikoli izmed nas prevzame vodilno funkcijo in odloča o naših življenjih. Če že imamo demokracijo, bi jo želel omejiti na določeno stopnjo izobrazbe in tudi zahtevo po končanju študija politologije. Trenutno stanje tega programa ne poznam, ampak nisem slišal prav veliko dobrega o njem, tako da bi ga predhodno korenito predelal. Seveda bi se lahko za ta program odločili tudi tisti, ki že imajo končan študij in starejši. Bi bil pa študent izrednega programa brez bonitet in moral sam poravnati šolnino. Nenazadnje bi morali bolj resno jemati *poklic* politika in zanj dvigniti standarde.

  5. Vsekakor je treba razpravljati o teorijah možnih oblik demokracije. Še pomembneje pa je primerjati obstoječe dobre prakse. Z vidika izbire boljših voditeljev bi zadoščala že sprememba volilne zakonodaje po kateri bi imel več glasov tisti volivec, ki je bolj izobražen. Ali tisti volivec, ki vplača v državno blagajno več davka, oz. še bolje, postavili merila kdo sploh lahko kandidira
    kot navaja občasni. Platon je živel v času, ko je bilo ljudstvo neizobraženo in večinoma nepismeno zato imajo njegove teorije omejeno vrednost v današnjem času, ko je vse večji delež ljudi z višjo in visoko izobrazbo. Da je možno dosegati višjo blaginjo v sistemih, ki imajo višjo (neposredno) demokracijo v smislu dejanskega odločanja ljudi od spodaj pa kažejo modeli demokracije, ki odlično delujejo že preko 100 let npr. v Švici, na Danskem in v Belgiji.
    To je tam kjer imajo ljudje resnično moč odločanja saj zadržijo tudi del javnega denarja s katerim lahko svoje odločitve tudi izcedejo.

Komentiraj