Tri ključne stvari, ki jih bo vlada naredila do konca mandata in bodo državljanom olajšale življenje

Dve in pol leti časa ima desnosredinska vlada za uresničitev ambicioznega programa iz koalicijske pogodbe in prvo leto so, po besedah njenega prvega moža, Janeza Janše, 80 % svojega časa namenili reševanju koronavirusne krize, ki presega vse pričakovane razsežnosti.

In čeprav konec te še vedno ostaja nepredvidljiv, je vlada odločna uresničiti tri ključne koalicijske zaobljube, ki bodo v primeru realizacije bistveno vplivale na kvaliteto življenja v Sloveniji. To so debirokratizacija, decentalizacija in ureditev dolgotrajne oskrbe.

Podjetjem bodo prihranili desetine milijonov evrov, ljudem pa milijone ur življenjskega časa

Debirokratizacije države se je vlada lotila preko strateškega sveta za debirokratizacijo, ki ga vodi mag. Ivan Simič. Ta je že pred meseci pripravil svoje predloge, nekaj teh pa je realiziranih v prvem zakonskem paketu za debirokratizacijo, ki je po današnjih besedah Janeza Janše še v medresorskem usklajevanju in usklajevanju med socialnimi partnerji, a v četrtek naj bi bil sprejet na vladi, uveljavljen pa do poletja.

Temu naj bi v roku nekaj mesecev sledil še drug paket, vse spremembe na tem področju pa bo vlada predlagala najkasneje do konca leta.

Po sprejetju teh paketov bomo po besedah predsednika vlade imeli "cenejšo državo, ljudje bodo imeli boljše in bolj dostopne storitve". Prihranili bomo "na desetine milijonov evrov, milijone ur časa življenja, glede na številne ovire, ki so nepotrebne in z njimi izgubljajo čas." Kot še pravi predsednik vlade, bo država po njih bolj vitka, ljudje bodo prej prišli do storitev in te bodo bolj kvalitetne. 

Slovenija ni samo Ljubljana

Slovenija po besedah premierja Janše cilj decentralizacije sledi kjerkoli lahko, oziroma pri vsem kar počne. Tudi denimo preko nacionalnega načrta za odpornost in okrevanje.

"Slovenija ni samo Ljubljana, imamo 12 regij, nekatere potrebujejo še posebna vlaganja, posebno skrb, zaščito delovnih mest, nove programe," pravi Janez Janša. Dodaja, da vlada decentralizacijo rešuje preko vseh sistemskih rešitev, ki jih sprejema in predlaga.

Janša na današnji novinarski konferenci glede tega ni bil bolj konkreten. Svoje je dodal minister za gospodarstvo Zdravko Počivalšek z besedami da z decentralizacijo želijo ustvariti "pogoje, da bodo mladi v svojem domačem kraju ustvarjali družino, dobili dobro službo in razvijali svojo kariero."

Dosedanji izstopajoči koraki v tej smeri so bili povišanje povprečnin občinam ter njihova razbremenitev nekaterih nalog, državne investicije v regionalne projekte nacionalnega pomena, zaradi katerih so z vlado zadovoljni tudi župani, ki prihajajo iz levih strank, strokovna skupina za pripravo pokrajinske zakonodaje je oktobra v parlament prinesla zadnji predlog vzpostavitve pokrajin, ki bi po najbolj optimističnem scenariju lahko zaživele že v roku dveh let.

Slovenski domovi za ostarele so kot slabe kasarne

Janševa vlada ima velike ambicije na področju ureditve dolgotrajne oskrbe, ki so jo prejšnje vlade zanemarjale desetletja.

"Za nekaj nevladnih organizacij na metelkovi je šlo več denarja kot za domove za ostarele," je prioritete iz preteklosti karikiral premier in njegova trditev pije vodo. Kot smo že pisali, je bilo na tem področju med leti 2008 in 2020 skupaj 23,4 milijone evrov investicij, v istem obdobju pa je 16 nevladnih organizacij na Metelkovi prejelo preko 40 milijonov evrov.

30 milijonov evrov bo tako v proračunu za gradnjo novih in vlaganja v obstoječe domove starejših zagotovljenih samo v proračunih naslednjih dveh let. Že zdaj so za negovalno osebje vložili 29 milijonov evrov, zgrajenih bo 5 novih domov, preko koncesij bo zagotovljenih dodatnih 1.280 mest v domovih za starejše.

Sedanje stanje domov za starejše je Janša primerjal s "slabimi kasarnami", v katerih se ni dalo ustrezno organizirati zaščite pred širjenjem koronavirusa in je posledično zaradi desetletnega zanemarjanja tega področja umrlo več ljudi kot bi sicer.

Janša je obljubil tudi sprejetje dolgo pričakovanega in napovedovanega zakona o dolgotrajni oskrbi, ki bo predvidel tudi potrebne vire, na poslanskih klopeha pa bo do septembra.

V Mariboru bo vzpostavljen tudi urad za demografijo, ki bo "horizontalno skrbel, da nas bo vedno več in ne vedno manj."

Ostalo: javno zdravstvo, ohranjanje delovnih mest, prehod v digitalno zeleno gospodarstvo

Vlada se bo lotila tudi hib javnega zdravstva. Premier je napovedal izločitev zdravstvenega sektorja iz sistema plač v javnem sektorju in vzpostavitev novega plačnega sistema, ki bo reševal kadrovski problem. Podpredsednik vlade Matej Tonin je dejal, da se bo javno zdravstvo krepilo z vključitvijo vseh razpoložljivih kapacitet, v tej smeri pa po njegovih besedah nov zdravstveni minister že dela.

Drugi podpredsednik vlade, Zdravko Počivalšek, je napovedal  preobrazbo gospodarstva v zeleni in digitalni prehod. Ter korake za ohranitev delovnih mest, kjer bodo nadaljevali z ukrepi državnih pomoči, ki ohranjajo delovnih mesta, politiko vzpodbujanja investicij, postavljeni so temelji za reforme, ki prihajajo.

Na današnji novinarski konferenci treh predsednikov koalicijskih strank je sodeloval še minsiter za kmetijstvo iz kvote stranke, ki je koalicijo zapustila - DeSUS-a, Jože Podgoršek. Ta bo v vladi ostal kot neformalna vez med koalicijo in "konstruktivno opozicijo" poslancev DeSUSa, ki ga po njegovih besedah v tej funkciji podpirajo. "Poslanci ugotavljajo, da je v preteklem letu vse, kar je bilo z vidika njihovih predlogov koalicijske pogodbe realizirano, da z njo nimajo težav in da so to pripravljeni zagovarjati v prihodnje," je dejal Podgoršek.

Janez Janša je še napovedal, da bo vlada zaradi umirjanja razmer v zdravstvu ta trenutek najbolj prizadetim državam ponudila svoje kapacitete. Sporočil je tudi, da bo predsednik republike naslednji teden na prošnjo vlade organiziral sestanek z vsemi predsedniki parlamentarnih strank ter vladno strokovno skupino, da se v odprti razpravi poiščejo skupne poti za rešitev koronavirusne situacije.

Če ne druga, je predsednik vlade opozicijske stranke prosil, da naj bodo pri ukrepih, ki jih sprejemajo vse evropske države, zdravorazumski in naj ne mečejo polen pod noge, saj gre to na škodo Slovenije. Lahko pa vlado kritizirajo kjerkoli drugje želijo,