Tri januarske ankete: Ninamedia še naprej izstopa v podpori LMŠ, SMC in SAB komaj zaznani

Uredništvo

POSLUŠAJ ČLANEK
SDS se giblje okrog volilnega rezultata, LMŠ je postrgal volivce SMC in SAB, SD in Levica si volivce podajata, NSi postopoma gradi višjo podporo, DeSUS-u teče voda v grlo, SLS ne napreduje, Jelinčič je pri svojih dobrih štirih odstotkih. 

Tako bi, v perspektivi zadnjih državnozborskih volitev, lahko na kratko povzeli sporočilnost rezultatov treh januarskih anket javnega mnenja; Medianine za Delo, Parsifalove za Novo24TV in najbolj sveže, od agencije Ninamedia, za časnika Večer in Dnevnik.

Vsaka izmed agencij ima sicer svoja odstopanja, ki se praviloma ponavljajo iz meseca v mesec.

Če bi bile volitve to nedeljo, bi po meritvi Ninamedie največ glasov vprašanih dobila LMŠ (19,4 %) pred SDS (16,9 %) in SD (8,1 %). Sledi NSi s 6,5 %, Levica s 6,0 %, DeSUS z 2,9 %, SLS z 2,4 % SNS z 2,3 %, SAB z 0,9 % in SMC z 0,3 % glasov.

Slaba četrtina je neopredeljenih, desetina jih ne bi šla na volitve.

V spodnjem grafu izpostavljamo podporo strankam samo med opredeljenimi anketiranci treh dosedanjih januarskih anket: Mediane za Delo, izvedene pred približno desetimi dnevi, Parsifalove za Novo24TV.si iz istega obdobja in Ninamedie za Večer in Dnevnik, izvedene pretekli teden. Rezultate strank po teh anketah primerjamo z volilnimi rezultati.



Iz grafa so vidna določena odstopanja, značilna za posameznega izvajalca. Ninamedia tako konstantno višjo podporo meri LMŠ in SD, Parsifal pogosto nadpovprečen rezultat nameri SNS, iz meseca v mesec nižjo podporo od povprečja ostalih anket pa pripisuje NSi. Najbolj okoli srednjih vrednosti pa se vrtijo rezultati Mediane.

Vlado Marjana Šarca sicer podpira polovica vprašanih, dobrih 40 odstotkov pa ji nasprotuje.

KOMENTAR: Uredništvo
Leto brez prebojev
Rdeča nit vseh anket od volitev naprej je, da razmerje med glavnimi političnimi bloki (socialističen, levoliberalen, konservativen) ostaja približno enako, znotraj tega se v glavnem dogaja pretakanje glasov iz ene v drugo stranko. Če bi se torej kratkoročno zgodile predčasne volitve, bi lahko politična razmerja v državi pomembneje spremenila le morebitna uvrstitev ali izpad posamezne stranke iz parlamenta. Če bi denimo z okoli 3 odstotki podpore izpadli SMC in SAB ter celo DeSUS, bi "pomladna" opcija nekaj pridobila, še posebej če bi se istočasno v državni zbor vrnila SLS. Druga pomembna spremenljivka so sicer še zunanje razmere - na rezultat bi lahko vplival kakšen izreden zunanji dogodek, ki bi sovpadal z glasovanjem. A na takšne okoliščine se pri lovljenju političnega uspeha seveda ni vredno zanašati. Dejstvo ostaja, da je tako imenovana pomladna opcija še naprej omejena na dobro tretjino dosega in ji po večini scenarijev tudi ob novih volitvah ne bi uspelo sestaviti vlade. SDS stagnira na svojem četrtinskem dosegu, NSi sicer počasi pridobiva dodatne volivce, a v prenizkem tempu za večji preskok stranke in konservativnega bloka kot celote. Tudi to je eden od razlogov, da je Šarec s svojo LMŠ ta čas edini, ki si upravičeno lahko želi predčasnih volitev. Druge stranke bodo verjetno naredile, kar bo potrebno, da do njih pride čim pozneje ali pa sploh ne.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike