Tri ankete po prvih soočenjih: kdo je "in", kdo "nekje vmes" in kdo "out"

Za nami so prva predvolilna soočenja na nacionalni televiziji in radiu ter nekaterih manjših medijih.

Razpoloženje volivcev po prvem tednu volilne kampanje so izmerile tri javnomnenjske agencije: Valicon, Mediana za TV Slovenija in Parsifal za Nova24TV.si.

V vseh treh je na prvem mestu SDS pred LMŠ in SD. Trendi kažejo, da se podpora SDS nekoliko viša, Šarčevi LMŠ stagnira in SD pada. 

Od ostalih strank, ki se bodo zanesljivo uvrstile v državni zbor, najbolje kaže Levici, vse bolj pa na meji vstopa v parlament visi DeSUS.

Prvi teden kampanje je prinesel predvsem spremembo v razmerju med "velikimi" in "malimi", v svoji analizi pišejo pri družbi Valicon. Njihova raziskava Politikon, ki na dnevni ravni spremlja gibanje podpore posameznim strankam, je zaznala statistično razliko med časom do prvega TV soočenja v ponedeljek zvečer na TV Slovenija in po njem.

Skupni delež neopredeljenih je namreč narasel za 4 odstotke na 20 %, večini strank, predvsem parlamentarnim, pa je podpora padla, razen NSi in Levici.

"Po drugi strani pa manjše stranke, ki se borijo za vstop v parlament, beležijo rahlo rast podpore - višjo podporo beležijo prav vse tri stranke oz. liste, ki so jim zavrnili vsaj eno kandidatno listo," je zanimiva ugotovitev Valicona.

Glede na trende v njihovih javnomnenjskih raziskavah pri Valiconu stranke delijo v pet večjih skupin.

V prvi skupini so tri stranke, ki so pri vrhu in med katerimi je razlika premajhna, da bi lahko napovedali zmagovalca. To so SDS, SD in LMŠ, med katerimi je najverjetnejši zmagovalec volitev.

V drugi skupini so prav tako tri stranke, katerim ni treba skrbeti za vstop v parlament. To so SMC, NSi in Levica.

Sledi skupina strank, ki se giblje blizu roba vstopa v parlament. Med njimi je v najboljši poziciji DeSUS, ki je nad pragom, zelo blizu pa sta Čuš z Zelenimi in Združena levica - Sloga. V to skupino pri Valiconu uvrščajo še SNS in SAB.

Nato je pet strank s podporo med 1,3 % in 2 %. Te so malo bolj oddaljene od roba za vstop v parlament, a je ta po mnenju Valiconovih analitikov še vedno dosegljiv. Med njimi je podpora najbolj zrasla Združeni desnici.

V zadnji skupini so stranke, katerih podpora je prenizka za prikaz rezultata.

 Mediana in Parsifal

Popoldne so rezultate svoje javnomnenjske raziskave, ki jo bodo do volitev objavljali ob petkih, prikazali tudi na RTV Slovenija. Izvajalka, Mediana, je podporo strankam med vsemi vprašanimi (712) namerila takole: SDS 15,7 %, LMŠ 10,3 %, SD 7,2 %, Levica 5,5 %, SMC 4,2 %, DeSUS 3,8 % in NSi 3,3 % vprašanih.

Pod pragom bi ostale Stranka Alenke Bratušek (SAB) z 2,9 %, SNS in SLS z 2,2 %, ZL+Sloga 1 %, druge stranke pa so dobile manj kot odstotek podpore med vprašanimi.

Neopredeljenih je 23,6 % vprašanih, 2,4 odstotka jih ni želelo odgovarjati, 5 % ne bi volilo nobene od naštetih strank, 4,2 % pa jih ne bi šlo na volitve.

Za spletno stran Nova24TV.si pa je podporo strankam meril Parsifal. SDS bi volilo 15,8 % vprašanih, LMŠ 12,8 %, SD 8,4 %, SMC 4,7 %, Levico 4,5 %, NSi 4 %, DeSUS 2,7 %, Združeno desnico 1,9 %, SNS 1,8 %, Stranko AB 1,3 %, LNBP 0,7 % itd.

Več kot tretjina vprašanih še ne ve, koga bo volila, oziroma se še ni dokončno odločila. 5 % bi volilo druge stranke, Približno 8 % se jih volitev ne bi udeležila.

Podpora strankam med opredeljenimi volivci vseh treh anket

Ker volitvah na koncu štejejo zgolj opredeljeni glasovi, smo za nazornejši prikaz, kdo je ta trenutek "in", kdo "nekje vmes" in kdo "out" v boju za državni zbor, izračunali odstotke podpore strankam samo med opredeljenimi volivci.

Kot vidimo na spodnjem grafu, se razmerja med strankami bistveno ne spreminjajo, glede uvrstitve v državni zbor pa nedvomno drži teza Valiconovih strokovnjakov iz začetka članka.