V Sloveniji so lani cene nepremičnin, še posebej stanovanj, dosegle rekordne ravni, s povprečno rastjo cen za 19 % v primerjavi z letom 2021. Kljub temu so se v drugi polovici leta cene stanovanj v največjih mestih začele umirjati. K temu lahko dodamo, da se v letu 2023 trg že kar malce ohlaja.
To pa predvsem na račun vse višjih obrestnih mer, zaradi katerih mladi precej težje pridejo do svojega stanovanja, saj jim obrestne mere konkretno podražijo kredite.
Kot kaže poročilo Geodetske uprave RS (GURS), so cene stanovanj na letni ravni še vedno najvišje v Ljubljani, vendar so jih v zadnjem četrtletju 2022 prvič po letu 2017 prehitele cene na Obali. Srednja cena rabljenega stanovanja v Sloveniji se je povečala za 16,5 % v primerjavi s predlanskim letom in je znašala visokih 2.400 evrov na kvadratni meter.
Cene stanovanjskih hiš so prav tako dosegale rekordno vrednost, s povprečno ceno hiše s pripadajočim zemljiščem v višini 132.000 evrov, kar je 20 % več kot leta 2021. Najdražje hiše so bile še vedno v Ljubljani, s srednjo ceno okoli 360.000 evrov. Število poslov v nepremičninskem sektorju se je zmanjšalo za 5–10 % v primerjavi z letom 2021, kar kaže na postopno ohlajanje trga, ugotavlja GURS. Do sredine februarja 2022 je bilo evidentiranih okoli 33.800 sklenjenih pogodb, katerih skupna vrednost je znašala okoli 2,8 milijarde evrov. GURS ocenjuje, da se bo končno število pogodb za leto 2022 gibalo okoli 35.000, z vrednostjo približno 2,9 milijarde evrov, kar je manj kot v letu 2021, ko je bilo evidentiranih 37.400 poslov v skupni vrednosti treh milijard evrov.
Kje so stanovanja še draga in kje najcenejša?
Takoj za Ljubljano, kjer se je cena lani zvišala za 15,8 odstotka, na 3.950 evrov, in Obalo, kjer se je zvišala za 23,6 odstotka na 3.770 evrov na kvadratni meter, so sledili gorenjski turistični biseri Kranjska Gora, Bled in območje Bohinjskega jezera, kjer se je srednja cena zvišala za 9,8 odstotka, na 3580 evrov na kvadratni meter. Nad slovenskim povprečjem so bile še cene v Medvodah, Domžalah in Kamniku s 3.120 evri, v Grosuplju, Vrhniki in Logatcu s 3.060 evri ter v Kranju z okolico z 2.890 evri na kvadratni meter.
Tako kot predlani so bila najcenejša stanovanja v Beli krajini, kjer je srednja cena s 1.100 evri sicer prvič prebila mejo 1000 evrov na kvadratni meter. V Prekmurju je srednja cena znašala 1.140 evrov na kvadratni meter.
V oziru morebitnega davka na nepremičnine je zanimiva tudi analiza novinarjev Financ, ki so pred nekaj tedni ugotovili, da v prestolnici ostaja praznih nekaj več kot 11.500 stanovanj oziroma deset odstotkov stanovanjskega fonda.
Višanje obrestnih mer zmanjšuje sposobnost mladih, da kupijo stanovanje
Se pa je število lanskih transakcij s stanovanjskimi nepremičninami v primerjavi z letom 2021 zmanjšalo za 10 odstotkov, na okoli 15.850 poslov. Od tega je bilo okoli 9.100 poslov s stanovanji (8.800 z rabljenimi in okoli 300 z novimi) in okoli 6.750 s hišami (6.700 z rabljenimi in 50 novimi).
To gre pripisati manjšemu povpraševanju zaradi visokih cen zemljišč in visokih gradbenih stroškov ter upada kupne moči prebivalstva. Kaže pa tudi na postopno zmanjševanje gradbene aktivnosti v prihodnje.
Visoke cene nepremičnin in višanje obrestnih mer še naprej zmanjšujejo plačilno sposobnost in posledično povpraševanje prebivalstva po stanovanjskih nepremičninah. Pri tem so predvsem mladi in tisti, ki iščejo prvo stanovanje, v precej slabem položaju.
Pri NLB mladi odslej do ugodnejšega stanovanjskega kredita z jamstvom države
vir foto: NLB.si
Na trgu je sicer nekaj ponudbe, ki mladim pomaga pri reševanju stanovanjskega problema. Naša največja banka, NLB, je recimo na letošnjem razpisu SID banke uspešno pridobila jamstveno kvoto v višini 50 milijonov evrov za sklepanje kreditov po zakonu o stanovanjski jamstveni shemi za mlade. Zakon o stanovanjski jamstveni shemi za mlade, ki je za namen prvega reševanja stanovanjskega vprašanja določil, da bo država dala jamstvo pri sklenitvi stanovanjskega kredita pri bankah, je začel veljati maja 2022. Komercialne banke lahko pridobijo jamstveno kvoto na podlagi konkurenčnosti njihove ponudbe na posameznih razpisih, ki jih objavlja SID banka.
Mladi kreditojemalci lahko sklenejo te kredite, ki so ugodnejši od običajne ponudbe banke, najkasneje do 31. januarja 2024 ali do porabe kvote. NLB je oblikovala posebno namensko spletno stran, kjer so navedene informacije in pogoji o jamstveni shemi ter konkretni napotki glede sklenitve kredita.
Stanovanjski kredit z državnim jamstvom je namenjen reševanju prvih stanovanjskih vprašanj mladih kreditojemalcev z znižano kreditno sposobnostjo, ki ne morejo pridobiti kredita iz običajne ponudbe banke po sklepu Sveta Banke Slovenije. Upravičeni do kredita so državljani Republike Slovenije s stalnim prebivališčem v Sloveniji, ki v letu izdaje jamstva niso starejši od 38 let. Kredit lahko financira prvi nakup nepremičnine, gradnjo, prenovo, dogradnjo, rekonstrukcijo ali spremembo namembnosti stanovanja. Pri NLB lahko mladi sklenejo kredit s fiksno ali variabilno obrestno mero, najvišji znesek kredita znaša 200.000 evrov, doba odplačevanja pa je do 30 let.
Slovenske banke delujejo kartelno. Dogovorno. Gotovo da tudi z blagoslovom nacionalne banke, ki se imenuje Banka Slovenije. Krediti so za običajne državljane dražji kot v tujini. Predčasno odplačevanje se nikoli ne splača. Za kredit moraš poleg hipoteke vzeti še zavarovanje. V banki te med izpolnjevanjem obrazcev za kredit slečejo do golega. Imel sem račune v dveh tujih državah, zato lahko rečem, da je obnašanje slovenskih bančnikov do strank vzvišeno in samopašno. Neprimerljivo z zahodnimi. Kriva pa je politika, ki to dopušča.
Nekako ni jasna logika, da drzava daje kvazi garancijo za najem kredita, ki je zavarovan s hipoteko, za najvec 80%.
To sploh ni nobena garancija, ker banka stanovanje kljub temu zarubi, ce kreditojemalec ne more placat.
Mnogo bolj smiseln bi bil delni kredit od drzave z ugodnimi obrestmi, ki bi zmanjsal obremenitev.
AlojzZ
24. 04. 2023 20:37:290
Ali pa manjši davki. Seveda pa to pomeni manj kriminala belih ovratnikov.
3 komentarjev
Pelinko
Slovenske banke delujejo kartelno. Dogovorno. Gotovo da tudi z blagoslovom nacionalne banke, ki se imenuje Banka Slovenije. Krediti so za običajne državljane dražji kot v tujini. Predčasno odplačevanje se nikoli ne splača. Za kredit moraš poleg hipoteke vzeti še zavarovanje. V banki te med izpolnjevanjem obrazcev za kredit slečejo do golega. Imel sem račune v dveh tujih državah, zato lahko rečem, da je obnašanje slovenskih bančnikov do strank vzvišeno in samopašno. Neprimerljivo z zahodnimi. Kriva pa je politika, ki to dopušča.
Peter Klepec
Nekako ni jasna logika, da drzava daje kvazi garancijo za najem kredita, ki je zavarovan s hipoteko, za najvec 80%.
To sploh ni nobena garancija, ker banka stanovanje kljub temu zarubi, ce kreditojemalec ne more placat.
Mnogo bolj smiseln bi bil delni kredit od drzave z ugodnimi obrestmi, ki bi zmanjsal obremenitev.
AlojzZ
Ali pa manjši davki. Seveda pa to pomeni manj kriminala belih ovratnikov.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.